Odšla sem po stopnišču, ko sem iz dnevne sobe zaslišala hlipanje zraven pa še tri glasove. Stisnila sem se k steni, ravno toliko, da je še videla dogajanje in prisluškovala...

"Nisem za nalašč. Res ne," je jokala ena od oseb.

"Saj vemo, James. Ampak vseeno se moraš opravičiti. In sam to dobro veš. Potem ko te je Remus spravil stran je Lily padla na tla. Ne moreš pustiti stvari kot so. Vsaj poskusi," mu je prigovarjal Sirius, Peter pa je prikimaval.

"Ja, ampak tam je Ella. Veš kako zastrašujoče izgleda, ko ti zagrozi, pa se njeni lasje dvignejo in začnejo rdečkasto žareti!" se je branil James in stiskal ustnice z ravno črto in priprl njegove od joka zabuhle oči. Kar malo se mi je zasmilil.

Ko pa sem dojela, kaj je dejansko rekel, sem od začudenja široko razprla oči in se poskusila zadržati, da ne bi šla tja in ga lepo vprašala, kako je to možno.

"Saj vem, ampak a nisi videl, kaj se ji je zgodilo, ko smo bili na vlaku? Lasje so žareli v zelenkasti svetlobi in plesali po zraku, kot, da bi bila zunaj vagona na nekem hribčku, kjer piha veter.

Ampak nekaj ti povem. Včeraj me je spet skrbelo, kdaj bom mogel spet k babici, ona pa je, čeprav ni vedela o čem razmišljam, rekla, da se lahko obrnem nanjo, če bom potreboval pomoč. In to cenim. In mislim, da bo tudi ona sprejela to, da se želiš opravičiti," je rekel mehkejši in nežnejši glas, ki je pripadal Remusu.

V tistem je po stopnicah prišla Lily, jaz pa sem ji, preden je karkoli vprašala, z levo roko nežno zaprla usta in ji z drugo na svojih nakazala, naj ne govori. Začudeno je pokimala in se tudi sama spravila k steni, potem pa sva se obe spravila k poslušanju.

"... OK, bom šel danes popoldne do nje. Ampak vi vsi greste z mano," se je vdal James, potem pa so vsi pokimali in začeli govoriti o drugih stvareh.

Počasi sem glavo obrnila proti osebici zraven mene. Le - ta je stala prikovana na mestu in oči z zanimanjem zavrtela vame.

"Kaj je bilo to?" je vprašala potiho.

"Podiva k nam. Pa pokličiva Islo. Več glav več ve," sem dejala že hodeč po stopnišču.

Ko pa sva prišli v sobo sva zagledali Islo, kako bere eno mojih knjig, ki sem si jih včeraj izposodila v knjižnici.

"Zanimiva knjiga je, sama sem jo že prebrala," je rekla, ko naju je opazila. Vstala je in jo odložila na moj predalnik z lučko.

"Ravno sva te hotele poiskati, ampak nama tega očitno ne bo treba," sem začudeno pripomnila.

"Jaz pa sem iskala vaju, da vama povem, da bosta dobili vodiča po Bradavičarki. Govorila sem z McHudurro in Dombledorjem in oba sta se strinjala. Torej, kdaj bi vidve radi začeli?" je dokončala jaz pa sem se spogledala z Lily.

"Kaj praviš na danes?" je zanimalo Lily.

"Danes imate prvi dan in baje, da morate imeti danes in jutri prost, ker boste mogli na neke stvari, za dejavnosti, ki se jih boste udeležili,... Nekaj pač, nisem prav dobro poslušala,"je Isla zmajala z glavo.

"Potem pa pojutrišnjem. Saj takrat že lahko, kajne?" sem zamišljeno odvrnila.

"Bi šlo ja,"se je strinjala Lily. Isla je zadovoljno pokimala in naju pustila sami.

Takrat sem zaslišala zaspane korake in se obrnila. Tam je stala Rose v kopalnem plašču in naju z zanimanjem pogledala.

"Hej Rose, kako si spala?" sem jo vprašala.

"Super! Pa vidve?" je rekla.

"Dovolj, da sem se naspala," sem z nasmeškom odvrnila. Lily pa je pogledala v tla in potem pogledala Rose.

"Grozno," je navsezadnje priznala.

Rose je v hipu odložila vse kar je držala v rokah. To so bile krtača za lase, nekaj elastik in palica.

"Kaj pa je bilo?" je zaskrbljeno stala pri Lily.

"Ne bi o tem..." je odkrito le - ta odgovorila.


---------------------

No ja, pa sem objavila naslednji del, ki sem ga samo kopirala, ker kakor nekateri že este, to objavljam na Wattpadu in imam samo še en ali dva dela, preden bom začela pisati na golo (ne bom več kopirala) takrat si bom vzela tudi več časa, da ga napišem, ker so tam poglavja VELIKO daljša.

Peace out :v: