Hi :wave:!
Najprej, res hvala vsem bralcem tem zgodbe :hugging:. Vem, da sem to rekla že stokrat :joy:, ampak mi to veliko pomeni. No, srečno branje!
SKRIVNOSTNI KOVANEC
Druella je ravnokar hodila iz knjižnice. V rokah je držala polno knjig, ki se jih je morala naučiti in ogromno listov, kjer so bile zapisane vse domače naloge od tega dne.
Nenadoma se je zaletela v Abraxasa, ki je hodil desno proti rastlinjaku. Vse knjige in vsi papirji so Druelli padli z rok na tla.
"Oh, Druella, zelo mi je žal," se je opravičil Abraxas.
"Ne skrbi, v redu je," je rekla Druella in začela pobirati knjige.
"Naj ti pomagam," je povedal Abraxas in pomagal Druelli.
Malo zatem, ko je na tleh ostal le še en list papirja, je Abraxas našel star, srebrni kovanec.
"Je ta kovanec tvoj, Druella," je vprašal Abraxas in Druelli pokazal kovanec.
"Da, moj je."
"Res zgleda zanimivo. Ne kot običajni kovanci."
"Saj ni običajen. Moji mami je pripadal, veš. Zato meni ni običajen kovanec. Poleg tega je zelo star."
"Izvoli."
Abraxas je dal nazaj kovanec Druelli.
"Ne, obdrži ga. Prinaša srečo."