14. FEBRUAR
Nikoli si ne bi mogla predstavljati, da bi lahko imela tako Valentivovo. Morala sem delati v knjžnici in zares je dolgočasno. Pa še z nikomur se ne morem pogovorjati, ker John dela na drugem oddelku. Res sem vesela, da je to zadnji dan.
Po dolge pol ure sem imela končno odmor. Šla sem do svoje torbe in si vzela M&M bonbone, moje najljubše. Ko sem se vračala, sem zagledala Johna, ki je tudi imel odmor. Sedel je na stolu in bral knjigo. Res je bil seksi, ko je bil zelo skoncentriran.
"Razpad plemstva - francoska revolucija," sem prebrala naslov. "Oh, saj si rekel, da imaš rad zgodovino, kajne?"
Pogledal je proti meni in vstal. "Zelo zanimivo je, veš. Ravnokar sem prišla do padca Bastilje. Ta Narodna skupščina je res ... bojevita, ne misliš?"
Prikimala sem. Všeč mi je bil, ko je govoril o stvareh, ki so ga zanimale. A spomnila sem se na drugo temo. "John, res mi je žal. Zaradi mene si moral delati."
"Ne misli, da imam kaj proti, ravno nasprotno. Če ne bi delal, nikoli ne bi našel te knjige!" Večni optimist ... "In ni tvoja kriva. Roshwillowa je nepravična. Grozna je!"
"Sama sem se že navadila nanjo." Trenutek molka. "In res sem ti hvaležna. Tudi če ni šlo po načrtu. Res hvala."
Nisem se mogla zadržati. Objela sem ga in ovila roke okoli njegovega hrbta. On je storil isto. Bila sva tako blizu in bilo je tako prijetno. Njegova toplina me je grela kot vroča čokolada na mrzli zimski dan. Če ne bi šla narazen, prisežem, da bi ga poljubila. No, morda res ni bilo slabo ... dokler naju knjižničarka ne bi videla ...
Lp, dekle iz smetnjaka