28. DECEMBER
"Zakaj sva morala priti dol?" s še trenutno mirnim glasom vprašam.
"Isabella, Alex," pove Frank, medtem ko še kar gleda proti jedilni mizi," moramo se ... hm ... pogovoriti."
Globoko zavzdihnem, da me oba slišita, in rečem: "Oh, zdaj misliš, da se moramo le *i*pogovoriti*i* in vse bo zgodovina, kajne?"
Frank mi nameni strog pogled, ki ga sicer redko uporabi. "Bella, ..."
"Moje ime je Isabella!" skoraj da zakričim in moje zenice se široko razprejo. "Ivy mi je izbrala to ime. To je tvoja mrtva žena, če morda ne veš."
Frank se takrat ne zmeni zmeni in usmeri pozornost na Alexa. Revež sloni svojo glavo proti pogrinjku in si z roko čese svojo mastne temne lase. "Zakaj te Sarah tako moti, Alex?" vpraša in mu nameni pogled.
Najraje bi Franka hudo ozmerjala, ko pa postavlja taka neumna vprašanja. A v tistem trenutku se mi ni zdelo vredno. Nič drugega ne bom dosegla kot pa še grši pogled.
"Ivy je ... umrla ... šele pred kratkim," z javkajočim glasom začne razlagati Alex in še kar gleda proti mizi. Ko ga tako poslušam, se mi trga srce. "Bila je tako ... prijazna in dobra." Nato končno pogleda svojega očeta. V njegovih očeh opazim, kako polno solz se skriva. "In, ati, nobeden je ne more zamenjati. Nobeden. Res ... nobeden."
Tokrat se ne morem zadržati. A še vseeno se mi je uspelo brzdati, tako da sem govorila z umirjenim glasom. Vendar je bilo v njem čutiti jezi. "Vidiš, kaj si naredil, Frank?"
Nenadoma me prekine zvonjenje njegovega telefona. Na svetlem zaslonu zagledam napis *i*Sarah*i*. Frank vstane, vzame telefon in reče: "Pridem nazaj."
Medtem ko z Alexom čakava na Franka, premišljujem, čemu ta Sarahin klic. Sta se dogovorila za zmenek? Sarah morda ne more pozabiti njunih poljubov? Ne more spati, ker si tako želi njegovih ustnic, njegovega jezika v njenih ustih? Ne, to je že preveč.
"Imam pomembno novico," reče Frank, ko ves bled v obraz pride nazaj, "in sicer sva se s Sarah razšla."
Alex pogleda navzgor, kakor da se mu je izpolnila največja želja, jaz pa vrem od radovednosti. "Zakaj sta se razšla?" zato vprašam.
"Zaradi ... vaju," oklevajoče odgovori Frank.
"Kaj sva storila?" začudeno ponovno vprašam. "Kako pa je mislila, da jo bova sprejela na začetku?"
"Ne vem, ampak vse, kar vem, je to, da sta mi uničila razmerje!" Frank vstane in od jeze vrže kuhinjsko krpo na mizo.
Vstanem pa tudi jaz. "Frank, nehaj naju zmerjati zaradi tiste mrhe!"
"Ne drzni si uporabiti te besede zanjo!" mi zažuga nazaj. "Ljubil sem jo!"
"No, če si jo ljubil in imel zgleda da raje kot naju," bolj umirjeno nadaljujem, "potem to veliko pove o tebi."