Tudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 3. epizoda, 39. del
3
15. JULIJ (ČEZ ENO LETO)
"Kam pa moraš iti?" me nenadoma vpraša John in me preneha božati po licih.
"Sitcomova me je klicala," odvrnem in moj fant me začudeno pogleda. "Moja mentorica za pisanje je," obrazložim in njegov obraz je spet običajen.
"Je nujno?" nadaljuje in v njegovem glasu takoj zaznam, da me prosi, naj ostanem.
Na obrazu mi zaigra rahel nasmešek, ko mu povem: "Kmalu bom nazaj, tako ali tako pa se videva jutri."
"Do jutri je še štiriindvajset ur, kar je več kot tisoč minut, veš."
"Potem pa se vsaj posloviva v stilu, da bo hitreje mimo ves ta čas, ko bova ločena," odvrnem in najine ustnice se ponovno srečajo. Oh, če ne bi mogla iti, bi ostala tako za vseh teh tisoč minut!
"Se vidiva potem," prekine poljub John.
Da ne bi preveč pogrešala njegovih poljubov in dotikov, kar se da hitro odidem iz stanovanja ter se odpeljem na drug del mojega mesta.
"Oh, Isabella, skoraj bi ti že pozabila nekaj povedati!" vzklikne gospa Sitcom, moja stara mentorica, ko me zagleda pri vhodu v stavbo. Skupaj stopiva notri.
"Kaj pa se je zgodilo, gospa?" radovedno vprašam, medtem ko se mi v glavi rojeva polno idej, o čem bi lahko govorila.
"Mislim, da me sploh ni treba več treba nazivati z gospo ali me vikati," me še bolj zmede, "kajti ..., no ja, če pomislim ...., saj ne more biti popolnoma resnično, ampak najvetjetneje res .... Kakorkoli, pozabi, samo dvigni telefon na moji mizi."
Ubogljivo se sprehodim do pisalne mize in se v zadnjem momentu oglasim na telefon. "Pozdravljeni, sem Isabella Goodlay," pozdravim neznanca na drugi strani linije.
"Gospodična Goodlay, moje ime je Luis McCanbry in sem urednik založbe Ameriški ljubezenski romani," odvrne rezek moški glas, Sitcomova pa ob njegovih besedah skoraj poskoči v zrak. Le kaj naj si mislim? Kaj vse to za vraga pomeni?
"V redu ..., zakaj pa kličete?" precej nerodno vprašam, kot bi bila namesto dvajset stara pet let.
McCanbry se odkašlja, zatem pa odvrne: "Dobro novico imam za vas, Goodlayeva." O, kaj pa bi lahko bilo pozitivnega? "V naši založbi smo prebrali in predebatirili vaš roman Poslednji lord in z velikim veseljem vam sporočamo, da smo ga pripravljeni izdati."
Otrpnem in si prekrijem obraz z rokami. V trenutku občutim toliko začudenja, pomešanega z veseljem, kot sem ga doživela v več letih skupaj! A kljub temu se moje roke tresejo, vse skupaj se namreč sliši neresnično. Po enem letu neprestanega iskanja ponudb in prosjačenja mi je končno uspelo! Skoraj sem že upala, izgubljena v svetu spletkarskih založnikov, ko se je ta klic pojavil kot strela z jasnega. Ne, to preprosto ni resnično, ne more biti ...
"Isabella, tako sem presrečna! Končno ti je uspelo!" vzklikne Sitcomova, medtem ko se jaz še odločam, ali so vse to le sanje. Nenadoma stopi do mene in me objame.
"Hvala vam, gospa, vendar iskreno še sama ne vem, ali je ..."
"Ne nazivaj me več z gospa," me prekine gospa. "Zdaj ko boš izdala knjigo — sploh ti, ki si še tako mlada — si enakovredna meni."
To je preveč. Najprej do mene pride novica, da bo moj roman izdan, nato lahko tikam nekoga, kot je Sitcomova. Njo, ki je ena izmed najbolj prepoznavnih obrazov New York Timesa in avtorica svetovnih knjižnih uspešnic?! To je najverjetneje ena izmed časti, ki si jih le redko kdo zasluži. In jaz sem eba izmed njih ...
"Gospodična Goodlay, ste še na zvezi? Pogovoriti se morava o ceni in vsem ostalem," nenadoma zaslišim telefon, na katerega v tem navalu čustev popolnoma pozabim.
Lp,
dekle iz New Yorka
"Kam pa moraš iti?" me nenadoma vpraša John in me preneha božati po licih.
"Sitcomova me je klicala," odvrnem in moj fant me začudeno pogleda. "Moja mentorica za pisanje je," obrazložim in njegov obraz je spet običajen.
"Je nujno?" nadaljuje in v njegovem glasu takoj zaznam, da me prosi, naj ostanem.
Na obrazu mi zaigra rahel nasmešek, ko mu povem: "Kmalu bom nazaj, tako ali tako pa se videva jutri."
"Do jutri je še štiriindvajset ur, kar je več kot tisoč minut, veš."
"Potem pa se vsaj posloviva v stilu, da bo hitreje mimo ves ta čas, ko bova ločena," odvrnem in najine ustnice se ponovno srečajo. Oh, če ne bi mogla iti, bi ostala tako za vseh teh tisoč minut!
"Se vidiva potem," prekine poljub John.
Da ne bi preveč pogrešala njegovih poljubov in dotikov, kar se da hitro odidem iz stanovanja ter se odpeljem na drug del mojega mesta.
"Oh, Isabella, skoraj bi ti že pozabila nekaj povedati!" vzklikne gospa Sitcom, moja stara mentorica, ko me zagleda pri vhodu v stavbo. Skupaj stopiva notri.
"Kaj pa se je zgodilo, gospa?" radovedno vprašam, medtem ko se mi v glavi rojeva polno idej, o čem bi lahko govorila.
"Mislim, da me sploh ni treba več treba nazivati z gospo ali me vikati," me še bolj zmede, "kajti ..., no ja, če pomislim ...., saj ne more biti popolnoma resnično, ampak najvetjetneje res .... Kakorkoli, pozabi, samo dvigni telefon na moji mizi."
Ubogljivo se sprehodim do pisalne mize in se v zadnjem momentu oglasim na telefon. "Pozdravljeni, sem Isabella Goodlay," pozdravim neznanca na drugi strani linije.
"Gospodična Goodlay, moje ime je Luis McCanbry in sem urednik založbe Ameriški ljubezenski romani," odvrne rezek moški glas, Sitcomova pa ob njegovih besedah skoraj poskoči v zrak. Le kaj naj si mislim? Kaj vse to za vraga pomeni?
"V redu ..., zakaj pa kličete?" precej nerodno vprašam, kot bi bila namesto dvajset stara pet let.
McCanbry se odkašlja, zatem pa odvrne: "Dobro novico imam za vas, Goodlayeva." O, kaj pa bi lahko bilo pozitivnega? "V naši založbi smo prebrali in predebatirili vaš roman Poslednji lord in z velikim veseljem vam sporočamo, da smo ga pripravljeni izdati."
Otrpnem in si prekrijem obraz z rokami. V trenutku občutim toliko začudenja, pomešanega z veseljem, kot sem ga doživela v več letih skupaj! A kljub temu se moje roke tresejo, vse skupaj se namreč sliši neresnično. Po enem letu neprestanega iskanja ponudb in prosjačenja mi je končno uspelo! Skoraj sem že upala, izgubljena v svetu spletkarskih založnikov, ko se je ta klic pojavil kot strela z jasnega. Ne, to preprosto ni resnično, ne more biti ...
"Isabella, tako sem presrečna! Končno ti je uspelo!" vzklikne Sitcomova, medtem ko se jaz še odločam, ali so vse to le sanje. Nenadoma stopi do mene in me objame.
"Hvala vam, gospa, vendar iskreno še sama ne vem, ali je ..."
"Ne nazivaj me več z gospa," me prekine gospa. "Zdaj ko boš izdala knjigo — sploh ti, ki si še tako mlada — si enakovredna meni."
To je preveč. Najprej do mene pride novica, da bo moj roman izdan, nato lahko tikam nekoga, kot je Sitcomova. Njo, ki je ena izmed najbolj prepoznavnih obrazov New York Timesa in avtorica svetovnih knjižnih uspešnic?! To je najverjetneje ena izmed časti, ki si jih le redko kdo zasluži. In jaz sem eba izmed njih ...
"Gospodična Goodlay, ste še na zvezi? Pogovoriti se morava o ceni in vsem ostalem," nenadoma zaslišim telefon, na katerega v tem navalu čustev popolnoma pozabim.
Lp,
dekle iz New Yorka
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Komaj čakam naslednji del;)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tooooooo! isabela bo izdala knjigo! pa tika lahk svojo mentorco! najbolj smešn bi blo, da bi se na konc zbudila 13 letna Isabela in bi blo ono: "kako dolgo in nore sanje so bile to" (sam na srečo tega ne more bit (ali pač?)) komaj čakam na naslednji del <33 pa hvala, da si tega objavla kar kmalu za prejšnjim:heart_eyes::sparkling_heart::kissing_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
0
Ne, to niso sanje, ampak res dobra ideja drgač 😊. Ja, sm takoj objavla, ker sem tko obljubila
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(26)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(11)
Šport me na sploh ne zanima.
(17)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ej js sm prijavla neko ful ne primerno usebino ...






Pisalnica