Tukaj je nov del. Upam da vam bo všeč.


Potem sma se odpravila na pot. Zdelo se mi je da hodima že celo večnost. A na ekrat sma zgledala lepo osvetljeno hiško. Potrkala sma. Odprl nama je prijazen starček (vsaj zdel se mi je prijazen). Predstavil se mi je kot Ernest. Potem mi je pokazal prav udomno sobico in mi jo ponudil za spanje. Takoj sem rekla ja. V sobi sta bili dve okni, kavč, pojstla, pisalna miza in stol, naslanjač, nočna omarca, omara in seveda tepihi. Takoj ko sem se vrgla na pojstlo sem zaspala.
Sanjala sem da se še enkrat zgodi isto: mama umre v požaru. O polnoči sem se zbudila ker me je predramilo nekakšno škripanje. Vzela sem svoje copate zajčke (Ernest mi jih je dal) in se odpravila v spodnje nadstropje. Vhodna vrata so bila odprta, lučka pa prevrnjena. Nato sem šla zbudit polža in Ernesta. Ernest se je kar penil od jeze polek pa govoril: pa ne že spet on! Vprašala sem ga če je to že kdaj doživel. Ja mi je odgovoril.


Se nadaljuje...


Lp

Emz