*b*Jason*b*
Nisem mogel nehati strmeti vanjo. V njene zenlene oči. *i*Oh, Jason, butec, kaj pa govoriš! Samo dekle je,*i* sem se ves čas opominjal, a mi je vseeno pogled uhajal k njej. Njeni temno, res temno rjavi lasje, ki so bili spredaj prekratki, da bi si jih zataknila za uho, povsod drugje pa so bili precej dolgi. Ves čas se je živčno igrala z njimi in to se mi je zdelo zabavno. Melissa.

Ampak zdaj je bilo popoldne in Melisse ni bilo ob meni. Ne, zakaj bi bila? In bila moja punca. Samo sedela je pred mano. V učilnici. Gotovo je zdaj uživala dež, ki je danes lil precej močneje. Sam pa sem sedel v sobi, moral bi se učiti, ampak se nisem. Strmel sem v šolsko fotografijo iz devetega razreda. V njen obraz. Tudi takrat je bila moja sošolka. Težava je bila, da sem bil prej celo višjo stopnjo zaljubljen vanjo, a je nisem imel poguma vprašati za na valeto, zato jo je že nek drug fant. Zaradi tega me je takrat skoraj pobralo. Na koncu sem šel s sošolko Claro, a zdaj je hodila na drugo srednjo šolo. In bila sva samo prijatelja. Pa še to ne. Bila je edina punca, ki je na koncu ostala, saj je imela izven šole fanta. Na srečo mojega najboljšega prijatelja Alexa, ki je bil zdaj tudi moj sošolec. Kakšno naklučje, kajne? Kar vsi smo povezani.

Zazrl sem se v dež in na ulici zagledal svojo petletno sosedo Cindy, ki jo je njen oče peljal na trening baleta. Ob tem se mi je na obraz prikradel nasmeh. Bil je res ljubek prizor. Pa že tako so bili otroci ljubki.

»Jason! Večerja!« je iz pritličja zaklicala moja mama.
»Že grem!« sem zaklical nazaj in vstal. Odprl sem vrata svoje sobe in prišel v naraven kaos. Moja starejša sestra Laura je v kopalnem plašču in z mokrimi lasmi pritekla do svoje sobe in se v naglici začela peoblečiti. Bila je stara sedemnajst let, v tretjem letniku iste gimnazije kot jaz. In potem je iz svoje sobe jezno pritekla moja mlajša sestra Lily, ki je bila stara trinajst let in hodila v osmi razred. Gotovo je se je šla pritoževati, a se za nič ot tega nisem zmenil. Zavzdihnil sem in se spustil po stopnicah navzdol. Na kavču je sedel moj enajstletni bratec Max. Jap, bili smo velika družina. Velika kaotična družina.

Ko sem prišedl dol, je Max ravno hotel nehati igrati igrice, a sem mu zašepetal: »Igraj, še veliko časa imaš, dolgo jima bo vzelo, da se bosta pripravili.« Max se je nasmehnil in igral naprej. Odšel sem do jedilnice.
»Ti pomagam s krožniki?« sem vprašal. Mama se je toplo nasmehnila in me pobožala po licu.
»Res si prijazen, a bom že sama. Lahko z Maxom počakaš na kavču.«
»Prav.« Počasi sem odšel iz kuhinje in se sesedel na kavč zraven Maxa. Kmalu za tem je po stopnicah pritopotala Lily.
»Mami, hočem crop top!«
»Ne, ljubica, premlada si.«
»Ampak mami! Vse punce v šoli ga nosijo in Laura tudi…!« Nisem več poslušal prepiranja in buljil nekam v prazno. Kmalu sem zaslišal še Lauro, ki je nadrla mami in Lily, potem pa je zavladala tišina.

»No, a bomo kaj jedli?« sem vprašal nekaj minut kasneje.
»Ah, ja seveda.« Mami je prinesla krožnike na mizo in Lily ter Laura sta ji molče pomagali. Končno je bila na mizi večerja in začeli smo jesti.



*b*Melissa*b*
*i*Bila je napisana ena sama beseda:
MRTVA.*i*
Pogoltnila sem slino. S tresočo roko sem zmečkala list in ga spustila v koš. Tresla sem se. Zagrmelo je in kriknila sem. Stekla sem iz sobe, v dnevno sobo, a se sunkovito ustavila. Okno je bilo razbito in pred njim je stalo čudno bitje z bledo kožo in obrazom, ki je izgledal, kot bi ga prekril s kožo. Zavreščala sem in skočila nazaj na stopnice. Ponovno je zagrmelo in pošast je izginila. Okno ni bilo razbito. Luči so bile prižgane. Morda sem si le domišljala.

* * *
Heej vsi<33333333333333
Se opravičujem ker je ta del mal bl dolgočasn, ampak oblubm da nasledn ne bo.
No, ne da se mi več pisat.
Adijo
vaša loly