Hej! Pa je prišel čas za 11.del, na začetku pa je konec 10. Uživajte v branju :)
Imela sem občutek celjenja mojega raztrganega telesa, a nisem razumela zakaj. Mislim, če umiraš propadaš, ne pa, da se celiš, kajne? Od srca je bolečina potovala praktično po mojem celem telesu, do prstov na nogi in na drugi strani moje glave. No, sedaj me je začelo skeleti v možganih- se mi meša? So to sanje? Počutila sem se, kot, da bi se svet začel vrteti. Ugotovila sem, da ne sanjam...
Počasi se je bolečina umirila in začela sem normalno dihati. Čakaj- DIHATI? V NEBESIH, PEKLU ALI KJERKOLI ŽE? Začela sem odpirati oči. Počutila sem se normalno- vampirsko. Želela sem se vstati, ko sem zagledala, da nimam rok, ampak tace- VOLČJE?! KAJ?!?! To še ni bilo vse- kolikokrat bom še danes šokirana? Zraven mene je ležal Kristjan. Huh, vsaj živ in zdrav je- upam in... SPI? Koliko časa se je vse dogajalo? Kako naj zbudim Kristjana? Kakorkoli, očitno me je rešil pred gotovo smrtjo. Polizala sem ga po licu in zbudil se je... Zakričal je: »KDO SI IN KAJ SI STORIL Z ELO?!« ter me udaril po gobčku. Tako zelo, da sem zacvilila. Vstal je in začel hoditi proti meni in kriliti z rokami: »Poberi se!!!!!« Jaz sem ponižno sklonila glavo in zacvilila: »Stoj, jaz sem Ela...« Iz oči so mi začele kapljati solze... Očitno je ugotovil, da sem to jaz, me objel okoli vratu: »Joj, oprosti mi, kako bi lahko zamenjal tvoje zeleno rumene oči? Tudi ti imaš rjavo dlako, veš? In bele tace... res si lepa kot vampirka ali volkodlakinja... Samo, da si živa!« Tako me je stisnil za vrat, da bi skoraj ostala brez zraka, saj veste: Nov vampir, nova in močnejša moč. S taco sem ga rahlo odrinila in opravičil se je. Da bi zbral fokus, sem ga polizala čez lice in mu rekla: »Kako naj se spremenim nazaj?« Po volčje, seveda. Odgovoril je: »V glavi moraš ponavljati naslednje besede: Ne bom več volkodlak, nazaj moram v navaden svet. Ko boš preobrazbo opravila večkrat, to ne bo potrebno, saj se bo vse dogajalo bolj po tvoji volji.« Začela sem si govoriti te besede in čez minuto sem bila spet vampirka- kot 2 dni nazaj, nepoškodovana in normalna. Le, da sem bila zdaj vampirska volkodlakinja. Ugotovila sem , da se lahko oba s Kristjanom po novem preobraziva kadarkoli želiva. Tudi Kristjan je namreč dobil vse vampirske moči, ki jih imam jaz, kar pomeni, da bova midva vladarja naslednjih vampirskih generacij. Oba sva se spremenila v volka in stekla po gozdu. Lahko sem tako hitra kot vampirka, samo, da si kot volkodlak bolj povezan z naravo. Ostala sva na jasi in Kristjan je povesil glavo. »Kaj je?« sem ga vprašala po volčje. »Tukaj je kraj, kjer sem se prvič preobrazil. Tako boleča izkušnja... Stokrat bolj kot spreminjanje v vampirja in stokrat manj kot gledanje tebe, ko si umirala... Si lahko predstavljaš, kaj vse se je zgodilo v preteklem letu?« je odgovoril. »Izjemno težko je, ja,« se je glasil moj odgovor. Sesedla sva se na jaso in rekla sem mu: »Res ogromno pustolovščin se je zgodilo, ja.« V bližini sva zaslišala glas: »A pustolovščin še zdaleč ni konec!« in zloben smeh. Vprašajoče sva se pogledala, nato pa sem zaslišala korake... K nama je besno pristopil...
Kdo mislite, da je pristopil k Eli in Kristjanu? Upam, da vam je bil ta del všeč :)
Lp, Catbook
Imela sem občutek celjenja mojega raztrganega telesa, a nisem razumela zakaj. Mislim, če umiraš propadaš, ne pa, da se celiš, kajne? Od srca je bolečina potovala praktično po mojem celem telesu, do prstov na nogi in na drugi strani moje glave. No, sedaj me je začelo skeleti v možganih- se mi meša? So to sanje? Počutila sem se, kot, da bi se svet začel vrteti. Ugotovila sem, da ne sanjam...
Počasi se je bolečina umirila in začela sem normalno dihati. Čakaj- DIHATI? V NEBESIH, PEKLU ALI KJERKOLI ŽE? Začela sem odpirati oči. Počutila sem se normalno- vampirsko. Želela sem se vstati, ko sem zagledala, da nimam rok, ampak tace- VOLČJE?! KAJ?!?! To še ni bilo vse- kolikokrat bom še danes šokirana? Zraven mene je ležal Kristjan. Huh, vsaj živ in zdrav je- upam in... SPI? Koliko časa se je vse dogajalo? Kako naj zbudim Kristjana? Kakorkoli, očitno me je rešil pred gotovo smrtjo. Polizala sem ga po licu in zbudil se je... Zakričal je: »KDO SI IN KAJ SI STORIL Z ELO?!« ter me udaril po gobčku. Tako zelo, da sem zacvilila. Vstal je in začel hoditi proti meni in kriliti z rokami: »Poberi se!!!!!« Jaz sem ponižno sklonila glavo in zacvilila: »Stoj, jaz sem Ela...« Iz oči so mi začele kapljati solze... Očitno je ugotovil, da sem to jaz, me objel okoli vratu: »Joj, oprosti mi, kako bi lahko zamenjal tvoje zeleno rumene oči? Tudi ti imaš rjavo dlako, veš? In bele tace... res si lepa kot vampirka ali volkodlakinja... Samo, da si živa!« Tako me je stisnil za vrat, da bi skoraj ostala brez zraka, saj veste: Nov vampir, nova in močnejša moč. S taco sem ga rahlo odrinila in opravičil se je. Da bi zbral fokus, sem ga polizala čez lice in mu rekla: »Kako naj se spremenim nazaj?« Po volčje, seveda. Odgovoril je: »V glavi moraš ponavljati naslednje besede: Ne bom več volkodlak, nazaj moram v navaden svet. Ko boš preobrazbo opravila večkrat, to ne bo potrebno, saj se bo vse dogajalo bolj po tvoji volji.« Začela sem si govoriti te besede in čez minuto sem bila spet vampirka- kot 2 dni nazaj, nepoškodovana in normalna. Le, da sem bila zdaj vampirska volkodlakinja. Ugotovila sem , da se lahko oba s Kristjanom po novem preobraziva kadarkoli želiva. Tudi Kristjan je namreč dobil vse vampirske moči, ki jih imam jaz, kar pomeni, da bova midva vladarja naslednjih vampirskih generacij. Oba sva se spremenila v volka in stekla po gozdu. Lahko sem tako hitra kot vampirka, samo, da si kot volkodlak bolj povezan z naravo. Ostala sva na jasi in Kristjan je povesil glavo. »Kaj je?« sem ga vprašala po volčje. »Tukaj je kraj, kjer sem se prvič preobrazil. Tako boleča izkušnja... Stokrat bolj kot spreminjanje v vampirja in stokrat manj kot gledanje tebe, ko si umirala... Si lahko predstavljaš, kaj vse se je zgodilo v preteklem letu?« je odgovoril. »Izjemno težko je, ja,« se je glasil moj odgovor. Sesedla sva se na jaso in rekla sem mu: »Res ogromno pustolovščin se je zgodilo, ja.« V bližini sva zaslišala glas: »A pustolovščin še zdaleč ni konec!« in zloben smeh. Vprašajoče sva se pogledala, nato pa sem zaslišala korake... K nama je besno pristopil...
Kdo mislite, da je pristopil k Eli in Kristjanu? Upam, da vam je bil ta del všeč :)
Lp, Catbook
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mhm... Mislim da je vodja klana od Kristjana al pa... kakšen zlobec..
Uglavnem super!!! Love it!!!
Komj čakam nov del!!!
Uglavnem super!!! Love it!!!
Komj čakam nov del!!!
1
Moj odgovor:
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Hrana
Hejj
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(45)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(60)
Ne preberem Ti&jaz.
(18)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
1: 10 slik
2: mačja panda:cat::panda_face:
3:modra:blue_heart:
4: ...






Pisalnica