*b*Ojla!*b*
Jup, nazaj sem, z novim delom! Pa začnimo! Tokrat bo malce daljše, a ne preveč. Nimam prav veliko časa za take stvari, zato bodo zgodbe oz. deli zgodb prišli malo po malo. Upam da se imaste fajn :upside_down:
-------------------------------------------------
*i* Zakričim. V postejli sem.. Mogoče so bile le slabe sanje..! Oblečem se in grem dol. Vidim dedka. "Še dobro! Mislila sem da je mrtev.." Zašepetam. On me prijazno pozdravi in mi ponudi kos opečenega kruha. " Dobrojutro Hiroshi! No, le hitro pojej. Čez pol ure greva v gozd na kratek sprehod. " Nenadoma otrpnem. Spomnim se na tiste grozljive sanje o volkovih. Previdno vprašam: " Hej dedek.. Ali so v našem gozdu tudi volkovi?.. " Dedek mi odgovori in se nasmeje " Kaj pa ti misliš? Seveda da so! " Mislim da ni imel najmanjšega pojma kako me je ta novica prestrašila. Vstanem od mize. " Ne boš jedla? " " Nisem lačna.. " Takoj odvrnem. Vržem se na posteljo in zaprem oči.. Tisti volkovi v sanjah so mi bili neverjetno znani. A le od kod? Kje sem jih že videla?.. *i*