snofi
Naslednji Pil izide 7. marca
Ikona Ikona Ikona Ikona
pepca oblacek

značka Pisalnica: Vse do popolnosti 9. del

Vse do popolnosti 9. del

5
hejla :)

prišli smo že do 3. poglavja, yay :D
upam, da vam je zgodba do zdaj všeč in res sem zelo hvaležna vsem, ki komentirate, ker mi to vedno polepša dan in na komentarje vedno komaj čakam. hvala Hermi, lovebooks<3, 123Eva, Sophie Donna, Heart in MišMaš12, da spremljate tole zgodbico <3

opozarjam, da bodo od zdaj naprej vse težke teme predstavljene vedno bolj poglobljeno in natančno (lahko se pojavijo omembe duševnih motenj, samopoškodovanja, negativne samopodobe, fizičnega nasilja, verbalnega nasilja...), zato prosim, da premislite pred branjem, če si tega želite. nisem niti prepričana, če je na pilu dovoljeno pisat o takih temah (čeprav so zelo pomembne in je o njih treba govoriti, amapk stvar je v tem, da so na spletni strani tudi zelo maljši pilovci in hja...), zato sem razmišljala da bi pilu napisala en mail in se pozanimala. če se slučajno zgodi, da mi pil ne bo priporočal objavljanja te zgodbe, je ne bom več in bo le še zame na wordu.

uživajte v branju in prosim opozorite me na pravopisne napake, če kako opazite. :) hvala




*b* 3. POGLAVJE: Ujeta v kabini *b*
*b* 1. del *b*



Sedela sem ob vratih, z nogami stisnjenimi ob telo kot ščit in obrazom naslonjenim na prekrižanih rokah. Nisem jokala. Čutila sem praznino v sebi in nisem je želela še bolj izprazniti s tem, da bi iz sebe spustila solze. Kljub temu nisem imela dovolj dobrega razloga za jok. Da, prijateljica, če sem ji tako sploh lahko rekla, se je spremenila v enako pošast kot vsi drugi, a to me ne bi smelo preveč presenetiti. Izgubila je potrpljenje in želela situacijo urediti s silo. Zapestja so me še vedno skelela od njenega močnega prijema, a verjetno sem to bolečino še tako dolgo čutila, saj je iz njene strani še nikoli nisem bila deležna. Še vedno sem videla njen jezen obraz, prav nič značilen zanjo. Njen glas, ki je bil na robu, da bi kričal name. Na srečo me je rešil Miha, ki je vedno tožaril otroke. Name ni nikoli preveč vplival, saj sem se držala v ozadju in mu nisem povzročala težav. Bila sem mu prav hvaležna. A največjo zaslugo je imel slovar, ki je treščil na tla. Glasen in odmevajoč zvok mi je še vedno odzvanjal v ušesih. Drugič ga moram postaviti na bolj varno mesto. Če bi ga poškodovala, sem prepričana, da bi mi ga zasedli.

Le kaj bi se zgodilo, če bi ji njena ideja uspela in bi prišli v jedilnico? V primeru, da naju nihče ne bi videl, bi se znašla v zelo neprijetnem položaju, saj bi Heli zagotovo vztrajala do zadnje moči, da bi hrano spravila vase. Takrat pa bi jokala. Vedno sem. Heli je to vedela in videla že mnogokrat.

Hrana … nisem je sovražila. Ne, res je nisem. Ni mi bila sovražnica in nisem se je bala. Bila sem hvaležna zanjo, saj so mi v preteklih letih namenili veliko učnih ur, med katerimi sem spoznala, kaj vse naredijo ljudje, da si zagotovijo kakovostne in hranilne obroke. Prav tako sem spoznala, koliko živali se redi in umre le zato, da jih ljudje predelajo v mastne zrezke in postrežejo na krožniku. Živilska industrija je bila ena najpomembnejših, najuspešnejših in nenadomestljivih. Če sem iskrena, so mi bile take učne ure prav všeč, a le, če sem jih lahko le poslušala in si zapisovala, kar se mi je zdelo najpomembnejše. Nato sem kasneje o tem premišljevala in si ustvarjala mnenje, ki ga nikoli nisem z nikomer delila. Učenje mi je ugajalo. Ampak ko je prišlo do tega, da bi morala kaj pojesti, nisem zmogla.

Nisem si zaslužila. Medtem ko so delavni ljudje obdelovali polja, izumljali naprave za hitrejšo in lažjo predelavo hrane, redili živali na kmetijah, se mučili v tovarnah z živilskimi izdelki in počeli še kdo ve kaj vse, sem jaz le obstajala. Kaj sem naredila za svet? Kako sem se zahvalila ljudem, ki so mi priskrbeli hrano? Kdaj sem pobožala in objela živali, ki so umrle zame?

V življenju nisem vzgojila niti grmička jagod. Niti zalila jih nisem.

Ampak to ni edini razlog, da nisem mogla jesti. Sovražila sem občutek-

Razmišljanje mi je prekinilo dobro poznano škripanje, ki je prihajalo od zunaj. Dvignila sem glavo in se s pomočjo kljuke dvignila s tal. Kost na skrajnem koncu hrbtenice, trtica, me je zabolela, saj sem bila predolgo naslonjena nanjo. Stopila sem do edinega okna v sobi in pogledala skozenj. Imela sem pogled na del stavbe, v katerem je bila jedilnica, učilnice in še nekaj drugih sob in hodnikov, lahko pa sem videla tudi skrajni vhod, velika vhodna vrata, zelenico s kravami, visoko žičnato ograjo in obširne travnike ter gozdove. Vrata so se odpirala. Moj očesni vid ni bil popoln, zato sem na daljšo razdaljo videla le meglene podobe, a sem prepoznala Ines ali Moleo – njuna hoja je bila zelo podobna – in nekaj otrok, ki niso nosili značilnih Domovskih oblačil, vodilo pa jih je še nekaj drugih vzgojiteljev. Nisem videla, kdo so bili ti otroci. Morda so tudi oni odšli k zdravniku in se zdaj vračali, lahko pa so bili povsem novi. Nikogar nisem prepoznala na daleč. Čez nekaj sekund so že izginili v stavbi.

Upala sem, da niso novi. Zadnje, kar sem si želela, je bilo še več vrstnikov, med katerimi bi se zagotovo vsaj eden odločil, da mi zagreni življenje. Poleg tega pa si otroci v zunanjem svetu, torej izven te stavbe, niso predstavljali, kako trpeče je bilo življenje tukaj.

Opazila sem, da latinski slovar še zmeraj leži na tleh. Pobrala sem ga in preverila stanje, ki je bilo v redu. Oddahnila sem si. Položila sem ga na nižjo polico poleg drugih knjig, pobožala kot mačka in sedla na posteljo, a že čez trenutek vstala, saj sem začutila potrebo po stranišču. Previdno sem odprla vrata in se prepričala, da ni nikogar na hodniku. Potihoma sem zaprla za sabo in po prstih odcepetala na drugo stran hodnika. Smuknila sem v kopalnico in za sabo previdno zaprla vrata.

Kopalnica ni bila najbolj varen prostor, a na srečo trenutno ni bilo nikogar. Imela je prostor z umivalniki, predel samo za dekleta in predel le za fante. Stopila sem do umivalnikov in se zastrmela v ogledalo, popackano z zobno pasto.

Zagledala sem dekle, ki se je upiralo na bel umivalnik in strmelo v lasten obraz. Oblečeno je imela sivo jopico in široke sive kavbojke, torej se je pozabila preobleči v Domovska oblačila. Njena koža je bila bleda in pokrita z blažjimi aknami ter brazgotinami, kjer so bile včasih akne, a za njih ni znala skrbeti in si jih je zato spraskala. Imela je dolgočasne sive oči s svetlimi trepalnicami, ki se sploh ne bi opazile, če na njih ne bi nanesla malo maskare, a ta se je že skoraj povsem razmazala, saj jo je pozabila odstraniti. Pod očmi se ni dalo spregledati podočnjakov, skoraj tako črnih kot razmazana maskara. Včasih jih je zakrivala z ličili, a ko je teh zmanjkalo, ji je bila ta možnost odvzeta. Zdaj se je sprijaznila z njimi.

Podoba v ogledalu je imela dolg in ozek obraz, ob in na katerem so počivali redki svetli lasje, v katerih se je komaj opazilo nekaj neizrazitih kodrov. Včasih so bili gosti in sijoči, skorajda zlati, a ti časi so bili že daleč.

Strmela sem v svoj utrujen obraz in nato v shujšano telo, preko katerega sem na srečo lahko nosila široka oblačila, v katerih sem se počutila bolj udobno. Ugriznila sem se v osušeno ustnico, da bi zadržala jok.

*i* Spet boš jokala zaradi telesa, ki si ga ustvarila sama? Zaradi telesa, ki je bilo nekoč zdravo in lepo, a si se odločila, da ga uničiš za zmeraj? *i*

Preden bi me premagal jok, sem hitro odprla pipo in si zmočila obraz. Z ledeno mrzlo vodo sem si drgnila oči, iz katerih so tekle vroče solze. Drgnila sem si jih, dokler ni maskara povsem izginila, prav tako solze. Želela sem si, da bi izbrisala tudi sovražne misli, a voda ni bila dovolj močna. Zagledala sem se v moker obraz in ga začela brisati s papirnato brisačo. Zadihana sem se naslonila na steno. *i* Še umivanje obraza te utrudi, tako nemočna si. *i*

Odšla sem v straniščno kabino in si po opravljeni potrebi umila roke. Nisem prenesla pogleda nanje, saj so se zelo razlikovale od rok drugih ljudi. Imela sem suhe dlani z razpokano kožo. Moji prsti so bili dolgi in suhi ter rahlo ukrivljeni, kosti so se lahko povsem videle. Bile so okostnjaške roke. Niti nohti niso bili zdravi, temveč kratki in tanki z odlomljenimi konicami. Na kazalcu leve roke sem nosila srebrn prstan, ki mi ga je nekoč dala babica. Leta nazaj sem si ga nataknila na prst, kjer je tudi ostal, saj je bil preozek. In z leti so postali tudi moji prsti bolj ozki, zato sem ga zdaj lahko brez težav odstranila. Nikdar ga nisem.

Ponovno sem se soočila z lastno podobo. Prijela sem verižico v obliki verige okoli vratu. Motila me je. Bila je mrzla in trda, a sem jo morala nositi kot vsi drugi, saj se je v njej nahajal lokacijski čip, s katerim so vzgojitelji spremljali, kje se nahajamo. Vsaj tako so mi povedali nekaj let nazaj.

Zaslišala sem korake na hodniku. Nekdo je prihajal v to smer in skoraj prepričana sem bila, da bo vstopil v kopalnico. Stekla sem v straniščno kabino in za seboj zaklenila vrata.
 

Odgovori:

Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg:sob::sob:
sovražim kk misle da si ne zasluži jest:sob:pa uni otroci so nekak pomembni. also tist njen opis sebe me je ubiu:sob:
pa tam prou na koncu 1 odstavka, da bi ji ga zasedli - najbrž je mišljeno zasegli?
in šele zej k sm šla pogledat na začetk sm šele pogruntala da se to poglavje dobesedno kliče ujeta v kabini. in zdej je šla v wc kr je nekdo prihajal.:sob:in tam se bo prob skrivala? aghhhhhh
pa drgač pomoje lahk objavlaš to, zki ne. še v hashtagih je #depresija. čene sm napiš tw nazačetk ig
no ja lepo se mejjjj<333
1
 
... 🥲

jajaja zasegli upsi dupsi

😃

hvala za komentarcekkkk <3333
 
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
girlll :(((( dej če bi se tole zares dogajalo, bi js od tebe dobila takoj naslov tega groznega doma in šla sama rešit ilo ker je to že preveč :( kk je lahk še sploh živa s temi samouničujočimi mislimi... drgač MORŠ še naprej objavljat zgodbo, pomoje je čist dost da napišeš content warning (mislim da se tk reče) na začetku. pa se strinjam, ni glih za mlajše zgodba ampak enkrat se morš soočit s tem. torej še naprej upam da bo ila dobila svoj happy ending KER GA RABI, tole s tem da si ne zasluži hrane me je pa uničilo :sob::sob: pač whyyy??? tale opis ile je tut izjemen, tk prav lahk si predstavljaš, kk lepa in ponosna je mogla bit včasih in kaka je postala. tale dom zihr vodijo eni psihopati, tk zaka morš met verižico V OBLIKI VERIGE S ČIPOM DA TI LAHK SLEDIJO??? pa ta stroga pravila?... ti koraki na hodniku me pa tut strašijo, tk ka ji bojo še naredli?? :sob:
ja novi del napiši kmalu ane ker je ful zanimivo in fajn ampak tok sad :sob: pravopisno je drugač use super, za tisto "zasegli" je pa hermi rekla :)
fajn se mej <3
1
 
lih vidla prejšnji komentar in prišla odgovorit še na tega <3333 lovammmm


I'm sorry 😭🥲 včasih ko pišem al pa razmisljam o tej zgodbi sm tko uh ka js delam zaka to pisem? (tut en košček, ki bi moral bit v tem delu sem zbrisala ker se mi je zdelo mal preveč... a veš tam ko zvok vrat prekini njeno razmišljanje. no razmišljanje bi blo še kr daljše sam idk mal sm pretiravala)

vse glede Doma bom še razjasnila brez skrbi btw ne delajo lih psihopati tule okej za zdaj sm omenla lih moleo pa ines, ki sta pac voditeljici in najhujši. ok ne bom preveč tu napisala..

bombombom ampak zdej se morm geo učit drugač bom failala jutriii (spet 😂😂)
jes jes hvala vseeno

hvalaaaa ❤️
 
bahahah okejj ti sam glej da nam bo na koncu vse jasno pa bo :) pa vso srečo pri geo <3
nizakaj pa še kdajj <3
 
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ne ne nehaj pisati..
1
 
nikol ne bom nehalaaaaaaa :))
 
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG :sob:... zakaj sm mela nekje v podzavesti v spominu da sm že prebrala naprej... pol se pa sprasujem kje je že deset dni ta zgodba :sob::sob::sob:... i am so sorry da ti nism komentirala na zadnje tri objave... itak veš da je zgodba ful dobra in napeta, in komi čakam nov del.... pa omg girl še zmer si me omenila na začetku... res tok mi je žal :sob::sob::sob: vse kar ti lahk rečem je sam da iz dna srca obožujem to zgodbo in način pisanja... tudi to da na tak dobr način opisujes stvari, res z lahkoto se lahko postaviš not v zgodbo in vse podoživljaš 🫶🫶🫶... pac kk ti rata dat to notr v motiv da lahk js skor da ne jokam ob branju :sob: looovammm in še enkrat ful mi je žal da sm tko neobzirno izpustila to vn iz mojega uma... kam je šel moj spomin ( moje spomiske celice so propadle po 25 urah učenja slove btw :sweat_smile:🥲:sob:) - sorry ... je pa blo fajn v kompletu prebrat zdele tri dele... prov poslastek je biu :sweat_smile:🥲
1
 
omgg ne opravicuj se, vredu jeeee :))

sm vesela da bereš, tudi če ne komentiraš vsakega dela. me pa vseeno zlo razveseli vsak tvoj komentarcek

ful hvala <33333

btw ni fer da si ti doma 😔 js tut nimam ocen trenutno pa nism doma
N
I
F
E
R
 
Bahahaha... Vrjamem... Sej bo bols... Ce ne, pa mal fejkaj da se slabo pocutis pa kksn petek ostani doma 🙃
 

Moj odgovor:

Vsebina odgovora:
Vzdevek:
Sporočilo pred pošiljanjem še enkrat preberi in premisli, kako bi se ti počutil, če bi ga prejel.

Pisalnica


Objava:

Študentka detektivka, zadnji del

Ogledov: 7 Odgovorov: 0
 
0
Objava:

Popolnoma nesmiselno 4. del

Ogledov: 19 Odgovorov: 0
 
1
Objava:

Izginotje 4. del

Ogledov: 14 Odgovorov: 1
 
2
Objava:

Šnofi in Pepca 3. del

Ogledov: 26 Odgovorov: 2
 
4
Objava:

Ghaalib 27. del

Ogledov: 17 Odgovorov: 3
 
3
Objava:

🌊Sae 3. del

Ogledov: 23 Odgovorov: 2
 
2
Objava:

Prijateljstvo, ljubezen, glasba 18 del

Ogledov: 24 Odgovorov: 3
 
3
Objava:

Nepridipravi z vseh strani 2. del

Ogledov: 31 Odgovorov: 3
 
2
HELPPP potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica

FILMI

Ali ma kdo kasno dobro bresplacno aplikacijo kjer lahko gledam filme v dobri kvaliteti? Ker si rez zelim pogledat Mufasa pa
Moana 2 ampak je ful slaba kvaliteta in povsot steka. Mila sm gledat na Sloflix ampak nedela! ze ful dolgo nedela glih zdej so glih pocitnice pa mam cas gledat use te filme prosim HELP!
 

Vpiši se


Nov uporabnik | Pozabljeno geslo

Obvestila

29.1.2025
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE

Naročniki revije Pil, pozor!

Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.

Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.

Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.

Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija. 

Vprašanje

Kakšen se ti zdi šport v Pilu?
Šport me sploh ne zanima.
(73)
Všeč mi je, ker je napisan kot novičke.
(44)
Šport me zanima, a raje bi intervjuje s športniki.
(66)
Mi je všeč, tako kot je.
(45)

POIŠČI PILOVCA/KO

Pogosta vprašanja

Iščeš odgovore na vprašanja, kot so "Kako se naročim na revijo Pil?", "Kako se registrirati?", Kakšna so pravila obnašanja na Pilovi spletni strani?" in "Kam vnesem naročniško številko?" Klikni na spodnji gumb in najdi odgovore!

Zadnji odgovori

Wow larči ful lovam tvoje zgodbe, nadaljuj:wink::wink::wink::heart_eyes::heart_eyes::heart
 
1.Zlatolaska 2.Jack Dawson/Leonardo DiCaprio 3.Bonnie ...
 
Ooo, ful je lep :heart_eyes: lovam pulover ...
 
ful mi je všeč. dobr kot vedno, drugač mi ...
 
uuuu zgleda zloooo dobr
 
Al 5 al pa 12. Lovammmm blog drgač. Pa ...
 
mmmm zgleda bozansko, njamiiii:ribbon::hugging::ribbon:
 
Ful dobrrr. Ušeč mi je. Pa fuuuuuuul ti ...
 
uuuuu supr, sicr sm si pa use ze prebrala:hugging::ribbon:
 
1. Zlatolaska 2. Jack zakajjj si mogu umret:sob::sob::sob::sob: ...
 
Lovam blog!!!:heart_eyes::heart_eyes: Upam ...