Pisalnica
Hejla!
Kot obljubljeno je tukaj nov del.
----------------------------------------
Bil je eden tistih dni ko se v zraku čuti vlaga ker je bil preteklo noč dež. Obožujem takšne dni, tisti vonj ki ostane po dežju me enostavno prevzame.
Ko sem se oblačila za "zmenek" s Tomažem sem bila živčna. Pa to ni bila tista živčnost kot pred pomembnim testom, le nekako sem bila zmedena. Dovolj da nisem bila sposobna dokončati domače naloge iz slovenščine. Moj plan je bil takšen: usedem se za mizo in rešim domačo nalogo, po tem pokukam v garderobno omaro in si brez težav najdem nekaj za obleči, za konec pa preživim prelepo popoldne s Tomažem.
V resnici je šlo takole: Usedem se za mizo in odprem zvezke, med tem se zagledam skozi okno in razmišljam kako bo danes s Tomažem. Le kam bova šla? Kaj bova počela? Skušam se posvetiti domači nalogi ampak se nikakor ne morem skoncentrirat. Na tisoče misli se mi podi po glavi, zamišljeno zaprem nepopisane zvezke. Obrnem se k svoji garderobni omari da si izberem kaj bom oblekla. Na koncu obsedim sredi kaosa. Po celi sobi so razmetana oblačila pa še vedno ne vem kaj bi oblekla. Naenkrat mi klikne. Saj res! Tomaž je rekel naj sem oblečena v kopalke. Hitro iz omare izvlečem rdeče bikinke in jih navlečem nase. Po tem iz kaosa hitro izbrskam bele kratke hlače in črn pulover. Pogledam se v ogledalo. No nisem ravno za na modno revijo ampak okej. Saj ni tako grozno. Ošinem kazalce na uri. O, ne! Koliko je že ura! Obujem se all starke in stečem iz hiše.
S Tomažem se dobiva na dogovorjenem mestu. Skupaj se sprehodiva čez polja in do jezera. Ko prideva do križišča pri jezeru sem šla po poti naravnost kot po navadi. Tomaž me pocuka za rokav in reče "Oh, ne lepotička danes pa ne tja." Zavijeva po poti na desno. Pot je ozka in rahlo zaraščena, skozi veje na levi vidim jezero. Na površju se svetlikajo oranžni draguljčki ki jih riše sonce. Prispela sva k skritim gugalnicam. Sedela sva, se gugala in se držala za roke. Besede so bile odveč. Uživala sva drug v drugem in se imela neskončno rada.
----------------------------------------
Upam da ste uživali!
Do naslednjič,
Marc Marqez fan:yellow_heart:
Kot obljubljeno je tukaj nov del.
----------------------------------------
Bil je eden tistih dni ko se v zraku čuti vlaga ker je bil preteklo noč dež. Obožujem takšne dni, tisti vonj ki ostane po dežju me enostavno prevzame.
Ko sem se oblačila za "zmenek" s Tomažem sem bila živčna. Pa to ni bila tista živčnost kot pred pomembnim testom, le nekako sem bila zmedena. Dovolj da nisem bila sposobna dokončati domače naloge iz slovenščine. Moj plan je bil takšen: usedem se za mizo in rešim domačo nalogo, po tem pokukam v garderobno omaro in si brez težav najdem nekaj za obleči, za konec pa preživim prelepo popoldne s Tomažem.
V resnici je šlo takole: Usedem se za mizo in odprem zvezke, med tem se zagledam skozi okno in razmišljam kako bo danes s Tomažem. Le kam bova šla? Kaj bova počela? Skušam se posvetiti domači nalogi ampak se nikakor ne morem skoncentrirat. Na tisoče misli se mi podi po glavi, zamišljeno zaprem nepopisane zvezke. Obrnem se k svoji garderobni omari da si izberem kaj bom oblekla. Na koncu obsedim sredi kaosa. Po celi sobi so razmetana oblačila pa še vedno ne vem kaj bi oblekla. Naenkrat mi klikne. Saj res! Tomaž je rekel naj sem oblečena v kopalke. Hitro iz omare izvlečem rdeče bikinke in jih navlečem nase. Po tem iz kaosa hitro izbrskam bele kratke hlače in črn pulover. Pogledam se v ogledalo. No nisem ravno za na modno revijo ampak okej. Saj ni tako grozno. Ošinem kazalce na uri. O, ne! Koliko je že ura! Obujem se all starke in stečem iz hiše.
S Tomažem se dobiva na dogovorjenem mestu. Skupaj se sprehodiva čez polja in do jezera. Ko prideva do križišča pri jezeru sem šla po poti naravnost kot po navadi. Tomaž me pocuka za rokav in reče "Oh, ne lepotička danes pa ne tja." Zavijeva po poti na desno. Pot je ozka in rahlo zaraščena, skozi veje na levi vidim jezero. Na površju se svetlikajo oranžni draguljčki ki jih riše sonce. Prispela sva k skritim gugalnicam. Sedela sva, se gugala in se držala za roke. Besede so bile odveč. Uživala sva drug v drugem in se imela neskončno rada.
----------------------------------------
Upam da ste uživali!
Do naslednjič,
Marc Marqez fan:yellow_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!
Zgodba je vedno boljša in boljša in ti postajaš vedno fenomenalnejša pisateljica.
Seveda se da kaj popraviti, kot na vsaki zgodbi, naprimer opisovanje čustev: Ko sem ga zagledala me je prevzel prijeten ščemet in toplina, kot vsakič ko ga vidim. Včasih bi se najraje pogreznila v zemljo, ko ugotovim, da nisem nič v primerjavi z njim, ampam ko mi nakloni nežen poljub, se misli razblinijo, za njimi ostane le še nevidna sled.
To je le moje mnenje, zgodba je tvoja in še vedno jo z veseljem spremljam, ter nestrpno pričakujem nadaljevanje.
Dg:revolving_hearts:
Zgodba je vedno boljša in boljša in ti postajaš vedno fenomenalnejša pisateljica.
Seveda se da kaj popraviti, kot na vsaki zgodbi, naprimer opisovanje čustev: Ko sem ga zagledala me je prevzel prijeten ščemet in toplina, kot vsakič ko ga vidim. Včasih bi se najraje pogreznila v zemljo, ko ugotovim, da nisem nič v primerjavi z njim, ampam ko mi nakloni nežen poljub, se misli razblinijo, za njimi ostane le še nevidna sled.
To je le moje mnenje, zgodba je tvoja in še vedno jo z veseljem spremljam, ter nestrpno pričakujem nadaljevanje.
Dg:revolving_hearts:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful mi je všeč, ta zgodba!
#komajčakamnovdel
Lp,
Super sister :sparkling_heart:
#komajčakamnovdel
Lp,
Super sister :sparkling_heart:
0
Moj odgovor:
puncaaaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nov sosed jaz pa... zmedena
Hej!
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
