Evo, tuki je že nov del. Sicer je malo krajši, ampak upam, da vas to ne moti. :grin:

--------------------

*i*A po drugem letniku se je oče odločil, da sem dovolj dober, da me vpiše v mednarodno gimnazijo, ki je bila približno 570 kilometrov oddaljena od mojega doma. To je pomenilo, da sem praktično dve leti preživel v dijaškem domu.*i*

Tam mi sprva ni bilo všeč. Sovrstniki so bili enako dobri kot jaz, kar me je jezilo, ker sem bil vedno in povsod najboljši. Še bolj sem se učil, študiral, bral knjige. Čez čas sem ugotovil, da sta prepis in oddaljitev od staršev samo povečala stres in pritisk. Zato sem tudi padel iz forme. Nisem več dobro skrbel za svoje zdravje in izgubil sem veliko mišične mase. Zaradi tega sem se še bolj sekiral. Začel sem stradati in jesti vedno manj. Po novoletnih počitnicah sem ugotovil, da sem shujšal za 14 kil. Imel sem obdobje blage anoreksije. Počutil sem se slabo, kar me je tudi precej zaznamovalo. Šolanje se mi je zamerilo, a vseeno sem se bil primoran učiti. Starša sta redno pregledovala mojo redovalnico. Bil sem kot ujetnik med otroštvom in dozorelostjo. Vse je slabo vplivalo name. A sčasoma sem si opomogel.
Da bi bil s svojim telesom spet zadovoljen, sem začel jesti več, in hoditi v fitnes. Redno sem telovadil, dvigal uteži in tekel po tekočem traku. Z vsakim dnem sem se počutil bolje.
Moja rutina se je povsem spremenila. Zjutraj sem se zbudil okoli pol šestih ter si pripravil kavo z mlekom in en kompakten zajtrk. Nato sem se s kolesom odpeljal do bližnje telovadnice in odtelovadil svojo uro. Pred šolo sem spil še dve kavi in ob sedmih sem začel s poukom. Po pouku sem okoli pol treh šel na kosilo, ki je bilo običajno kar kebab ali pica-burek, in se nato učil do pol petih. Okoli šestih sem se spet odpravil do fitnesa in zaključil med sedmo in osmo uro zvečer. Potem sem pojedel večerjo – solato ali sendvič ter se odpravil na kakšen mini žur v caffe baru v dijaškem domu. Spat sem šel okoli polnoči in tako se je ponavljalo kakšno leto.
Čeprav je bilo to obdobje naporno, sem ugotovil, da uspeh v šoli ni vreden veliko, če pri tem zanemariš svoje občutke.


--------------------

Sprejemam komentarje :arrow_down: