Pisalnica
:warning:*b*Ta del zgodbe je verjetno napisal AI- moderatorka*b*:warning:
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 11. julij
Danes se je res FUL dogajalo. Ne vem, a naj se smejem al se zjokam. V bistvu oboje. Ampak začela bom od začetka.
Zjutraj sem se zbudila čist zmatrana. Spala sem mogoče 4 ure. Preveč sem razmišljala. O njem, o vsem. V šolo sem prišla 5 minut pozno in učiteljca me je takoj nadrla pred vsemi. Itak. Usedla sem se zadaj, dala kapuco gor in si želela, da bi lahko samo izginila.
In potem med poukom pride Sara in mi potisne listek pod mizo. Pisalo je:
“Si okej? Vidim, da nisi ti.”
Skoraj sem jokala. Sara pač ni najbolj glasna, nismo si čist BFF, ampak da mi je to pisala, mi je pomenilo ful. Napisala sem samo “ne čist” in ona mi je na koncu ure rekla, da greva po pouku ven.
No, in po pouku greva do trgovine po ledeni čaj, pa kar naenkrat pred nama on. Ja, on. Z njo. In kaj naredi? Mene pogleda, potem pa – reče “hej”. Samo to. En navaden “hej”. Ampak jaz sem bila čist šokirana, ker me že tedne ignorira. Sara mi je stisnila roko in rekla “gremo”, kot da ve, da me bo zlomilo, če ostanem tam.
Ko prideva na klopco pred trgovino, mi reče:
“A ti je še vedno všeč?”
Rečem: “Ne vem. Ne bi smel bit. Ampak je.”
In potem mi pove, da ga je videla kako govori tisti drugi punci, da “ni resno” med njima. In da je samo “za foro”. Wtf? Se pravi, on igra. Mene, njo, vse. Ne vem zakaj, ampak to me je zabolelo še bolj.
Ko pridem domov, me mami napade še preden si sezujem čevlje. Da sem “nervozna”, da sem “preveč na telefonu”, da “nič ne pomagam”. Pa sej sem samo šla ven za eno uro. Spet sem se zaprla v sobo in dala musko na glas. Vse me duši. Doma, on, šola... Vse.
Ampak potem sem dobila sms od Sare. Pisalo je:
“Jst sem tukaj, če rabiš.”
To. Samo to. In spet sem skoraj jokala, ampak tokrat… od olajšanja. Da sem vsaj ENI osebi mar.
Zdaj sedim v sobi, pišem to, in me boli glava od vsega. Ampak prvič po dolgem času čutim, da mogoče... čisto mogoče... nisem čisto sama.
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 11. julij
Danes se je res FUL dogajalo. Ne vem, a naj se smejem al se zjokam. V bistvu oboje. Ampak začela bom od začetka.
Zjutraj sem se zbudila čist zmatrana. Spala sem mogoče 4 ure. Preveč sem razmišljala. O njem, o vsem. V šolo sem prišla 5 minut pozno in učiteljca me je takoj nadrla pred vsemi. Itak. Usedla sem se zadaj, dala kapuco gor in si želela, da bi lahko samo izginila.
In potem med poukom pride Sara in mi potisne listek pod mizo. Pisalo je:
“Si okej? Vidim, da nisi ti.”
Skoraj sem jokala. Sara pač ni najbolj glasna, nismo si čist BFF, ampak da mi je to pisala, mi je pomenilo ful. Napisala sem samo “ne čist” in ona mi je na koncu ure rekla, da greva po pouku ven.
No, in po pouku greva do trgovine po ledeni čaj, pa kar naenkrat pred nama on. Ja, on. Z njo. In kaj naredi? Mene pogleda, potem pa – reče “hej”. Samo to. En navaden “hej”. Ampak jaz sem bila čist šokirana, ker me že tedne ignorira. Sara mi je stisnila roko in rekla “gremo”, kot da ve, da me bo zlomilo, če ostanem tam.
Ko prideva na klopco pred trgovino, mi reče:
“A ti je še vedno všeč?”
Rečem: “Ne vem. Ne bi smel bit. Ampak je.”
In potem mi pove, da ga je videla kako govori tisti drugi punci, da “ni resno” med njima. In da je samo “za foro”. Wtf? Se pravi, on igra. Mene, njo, vse. Ne vem zakaj, ampak to me je zabolelo še bolj.
Ko pridem domov, me mami napade še preden si sezujem čevlje. Da sem “nervozna”, da sem “preveč na telefonu”, da “nič ne pomagam”. Pa sej sem samo šla ven za eno uro. Spet sem se zaprla v sobo in dala musko na glas. Vse me duši. Doma, on, šola... Vse.
Ampak potem sem dobila sms od Sare. Pisalo je:
“Jst sem tukaj, če rabiš.”
To. Samo to. In spet sem skoraj jokala, ampak tokrat… od olajšanja. Da sem vsaj ENI osebi mar.
Zdaj sedim v sobi, pišem to, in me boli glava od vsega. Ampak prvič po dolgem času čutim, da mogoče... čisto mogoče... nisem čisto sama.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omgg juli extra dobro!!
full obozujem tvoj nacin pisanja pa tud tk je kot da bi to res pisala tista punca... perfect<3
full obozujem tvoj nacin pisanja pa tud tk je kot da bi to res pisala tista punca... perfect<3
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
full dober<3
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
tole je popolno.
tole je popolno.
2
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
