Šolska romanca 1. del
3
Sploh si nisem mislila da bi se navaden šolski dan spremenil v kaj takega.Bilo je ponedeljkovo jutro,vsi učenci so hiteli do svojih razredov tako kot jaz.A sem se zaletela v nekaj, ne oziroma v nekoga.Bil je Matic, novi učenec.Zelo je popularen zato se zlahka znajde na šoli.Mislila sem da bo vse ignoriral kot vsi drugi ampak ne.Hitro je vstal in mi podal moja očala, ker brez njih ničesar ne vidim.Vprašal me je če sem vredu kar me je zelo presenetilo ker bi večina samo šla naprej.Rekla sem da sem dobro in se mu nasmejala.Nasmeh mi je vrnil nazaj.Ko sem prišla v učilnico so me vsi pogledali.Nisem našla izgovora a nato je prišel Matic.Rekel je da sem mu razkazovalo šolo in da sva preslišala zvonec. Učiteljica mu je verjela in ga posedla poleg mene.Bila je ura glasbene.Maticu je šlo zelo dobro saj igra kitaro v glasbeni šoli.Ko se je koncala ura sem stekla k moji sosedi Rubi.Njena mama je delala od doma za to je vse slišala.Rubi sem povedala za novega sošolca Matica.Od Rubi mama mi je povedala da pozna njegovega očeta.Šla sem domov.Doma me je čakala mama.Vprašala me je kako je bilo v šoli.Odgovor ni bil tako kot vedno vredu ali pa okej,bil je odlično.To je mamo presenetilo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
wowww kulsko 🥰🥰🥰
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zgodba je kar obetavna, vendar imam nekaj nasvetov. Po vejici in iki je preseledek. Dajaj daljše dele, kar boš dosegla z več opisovanja. Npr. Kako se je počutila ko ji je vrnil očala? Jo je to presenetilo? Kaj je opazila, kaksno mnenje si je o njem ustvarila.
1
Moj odgovor:
Zaskrbljena sedmošolka💕
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave med prijatelji
Živjo!
Sem dvanajstletna sedmošolka.
Imam en manjsi problem, upam da mi zna kdo pomagat.
Zadnje čase se počutim precej butasto v razredu. V bistvu imam dve pravi prijateljici, ki pa se med sabo tako-tako razumeta. Skupaj je kr okej ampak ko sem pa sama z eno od njiju pa začneta govorit, npr. Ej a se ti ne zdi, da (recimo) Kaja tak ful dramatizira. Pač nisma je počakale in je jezna. Pol ko pa ona naju ne je pa ok. Al pa npr. A ni (recimo ji) Ana tak ful nadležna. Pač tak...
Ne vem no, a je res treba?
In pol mi ena govori o drugi, ta druga pa o tisti prvi. Jaz se iskreno počutim precej čudno pa skrbi me, ka oni dve govorita o meni, ko sta sami. Pa zadnjič je Kaja rekla, da je London v Ameriki in sem se mal zasmejala, ker se mi je zdelo, da bi to lahko vedela, če ima pa geografijo 5. In pol me je še cel dan napol ignorirala in grdo gledla. Pa takrat sem ju še pol vprašala, če vesta kje je Milano in tudi nista imeli pojma. In ko sem zavila z očmi sta me napadli in govorilim da sem nesramna, pa da niso vsi tako pametni kot jaz. Nočem jima kar začet razlagat, kaj mi ne paše in to, nocem ju pa kar ignorirat. Plus tega, da se ta Kaja več druži s paralelko in med odmori kar izgine k njim. Več se druži z njimi kot z nama. Pol mi Ana teži, kak jo moti, da naju ona "zapušča" pa neki. Povedla ji pa tega ne bi! Jst imam pocasi že vsega dovolj in ne vem kaj naj. V našem razredu pa tudi ni kake boljse družbe
in sta oni dve še najbolj ok.
Morda to sploh ni tak problem in je z mano kaj narobe. Vseeno upam, da mi kaj svetujete:pray:
Lp
Zaskrbljena sedmošolka:two_hearts:
Sem dvanajstletna sedmošolka.
Imam en manjsi problem, upam da mi zna kdo pomagat.
Zadnje čase se počutim precej butasto v razredu. V bistvu imam dve pravi prijateljici, ki pa se med sabo tako-tako razumeta. Skupaj je kr okej ampak ko sem pa sama z eno od njiju pa začneta govorit, npr. Ej a se ti ne zdi, da (recimo) Kaja tak ful dramatizira. Pač nisma je počakale in je jezna. Pol ko pa ona naju ne je pa ok. Al pa npr. A ni (recimo ji) Ana tak ful nadležna. Pač tak...
Ne vem no, a je res treba?
In pol mi ena govori o drugi, ta druga pa o tisti prvi. Jaz se iskreno počutim precej čudno pa skrbi me, ka oni dve govorita o meni, ko sta sami. Pa zadnjič je Kaja rekla, da je London v Ameriki in sem se mal zasmejala, ker se mi je zdelo, da bi to lahko vedela, če ima pa geografijo 5. In pol me je še cel dan napol ignorirala in grdo gledla. Pa takrat sem ju še pol vprašala, če vesta kje je Milano in tudi nista imeli pojma. In ko sem zavila z očmi sta me napadli in govorilim da sem nesramna, pa da niso vsi tako pametni kot jaz. Nočem jima kar začet razlagat, kaj mi ne paše in to, nocem ju pa kar ignorirat. Plus tega, da se ta Kaja več druži s paralelko in med odmori kar izgine k njim. Več se druži z njimi kot z nama. Pol mi Ana teži, kak jo moti, da naju ona "zapušča" pa neki. Povedla ji pa tega ne bi! Jst imam pocasi že vsega dovolj in ne vem kaj naj. V našem razredu pa tudi ni kake boljse družbe
in sta oni dve še najbolj ok.
Morda to sploh ni tak problem in je z mano kaj narobe. Vseeno upam, da mi kaj svetujete:pray:
Lp
Zaskrbljena sedmošolka:two_hearts:



Ljubezenska zgodba