*i*S solznimi očmi sem stopila v razred. Nato pa sem zagledala mojo najboljšo prijateljico iz vrtca. Mama me je poljubila na lice, jaz pa sem se hitro izvila iz njenega naročja in pohitela k Sarah. Ko pa sem opazila, da se je že usedla z neko drugo sošolko, sem se ustavila in povesila obraz. Usta so se mi ukrivila navzdol in pogledala sem po razredu. Videla sem,da je prost le še stol zraven nekega fanta. Napotila sem se k njemu in se usedla na prazen stol poleg njega.*i*
*i*»Živjo, jaz sem Oliver,« mi je rekel navdušeno.*i*
*i*»Elli,« vrnila sem mu nasmeh.*i*

Zbudila sem se ob pisku budilke. Zdolgočaseno sem jo ugasnila in vstala iz postelje.

»Kje hodiš?« sem zaslišala reči očeta, ko sem prišla v kuhinjo.
Stisnila sem trebuh in plitko vdihnila. Upam da me ne bo udaril.
»Emmm… oči, spala sem.«
»Pridi sem,« mi je rekel in priprl oči.
Po njegovem izrazu na obrazu sem videla, da nekaj ni v redu.
Dihni je vame in malo je manjkalo, pa bi se zdrznila ob smradu njegove sape. Spet je pil. Pivo, veliko preveč piva, in še zdaj ima enega v roki poleg sebe.
»Emmm… je kaj narobe?« sem vprašala tiho in previdno.
»Seveda da je, budala!«
Ponovno sem se opomnila, da je preveč pil.
»Nisi pospravila, ko si delala večerjo.«
»Sploh nisem delala večerje,« sem rekla mirno. *i*Res*i* nisem delala večerje.
»Ja, pa si jo.«
»Nisem je!«
»Ja. Pa. Si. Jo!« je zasikal
»Nisem.«
Že čez trenutek sem na obrazu začutila ostro bolečino. Avtomatsko sem segla na boleče mesto. Takrat me je udaril še enkrat. In še enkrat. In še enkrat.
Samo za trenutek sem bila neprevidna in jezna, pa sem dobila močno klofuto in modrice na trebuhu. Res sem bila neumna.
»Oprosti, oči.«
»Kaj oprosti?«
»Oprosti oči, naslednjič bom pospravila za seboj.«
Z ličili sem poskušala zakriti modrice.

Na poti v šolo sem razmišljala o dogodku med mano in očetom prejle.
Le kaj sem mislila.
Pomislila sem, da smo bili včasih normalna družina. Mama, oče, mlajši bratec in… jaz. Nato pa je mama dobila raka. Še predobro se spomnim tega trenutka…
*i*»…in imam raka, zato bom nekaj časa v bolnišnici… Zdravniki pravijo, da bom ozdravela…«*i*
Mami se je stanje poslabšalo, zato je bil oče v vedno globlji depresiji. Začel je piti, kaditi in se drogirati. Popil je po dve steklenici vina na dan in pokadil veliko preveč. Ko je mami ozdravela, si ni opomogel. Šel je v center na rehabilitacijo za odvisnike. Opomogel si je, vendar je že nekaj tednov po prihodu domov spet začel piti. Ni se drogiral, je pa kadil in pil. Mami je obupala nad njim in ga pustila. Ločila sta se. Takrat me je to potrlo in Oliver mi je stal ob strani. Ampak ostala sem pri očetu, saj sam zase ni zmožen skrbeti. Bratec je odšel z mami, saj z menoj in očetom ni mogel ostati.
In tako je že nekaj let. Če ni vse perfektno, me oče udari. Ampak ne želim ga prijaviti na policijo, saj ga imam še vseeno rada, ne glede na to, ali pije ali ne.
Ampak to, da zdaj živim v dokaj zanemarjeni hiši in z očetom alkoholikom, je edina skrivnost, ki jo imam pred Oliverjem.