*b*Oliver*b*
Pa kaj je z mano narobe? Nisem v redu! Tega se človeku ne dela, četudi ga sovražiš najbolj na svetu.
*i*Prav si naredil. Prav si naredil, vse je v redu,*i* sem se tolažil po drugi strani.
V redu je. Vse je v redu. Vdih, izdih- vdih, izdih. Vse je v redu. Vse *i*bo*i* v redu.

Ne vem točno zakaj, ampak Elli sem napisal:
*b*Elli…*b* želel sem se ji le opravičiti.

Ena ura… dve uri… tri ure… cela noč…
Celo noč sem čakal na njen odgovor, vendar ga ni bilo.
*i*Prav. Hotel sem se ti opravičiti, pa nisi sprejela. Bova pa šla tako naprej,*i* sem si rekel.
*b*Elli*b*
Moj telefon je zapiskal. Presenečeno sem ga prižgala, ampak je bilo sporočilo od Oliverja. Nisem ga pogledala; res mi ni bilo do tega.
Zaprla sem oči in zraven jokala.

Zbudila sem se in ugotovila, da je ura 10. Bolela me je glava, in to zelo močno. Bilo mi je slabo in mislila sem, da bom bruhala. Potipala sem si čelo in ugotovila, da gorim.
Z nočne omarice sem vzela telefon in šla na eAsistenta. Notri sem se prijavila z očetovim imenom in poiskala ime moje razredničarke. Napisala sem ji, da sem zbolela in me danes ne bo v šolo- vendar v očetovem imenu. To sem vedno počela, saj mi oče ne bi nikoli napisal opravičila. Niti slučajno.
Pokrila sem se z odejo in nazaj zaspala.

Zbujala sem se na nekaj ur, da sem popila par požirkov. Malo sem brskala po telefonu, nato pa spet zaspala.
Ko sem se spet zbudila, je bilo spet jutro. Še vedno me je bolela glava.
In še teden dni zatem.
___________________________________________
Bahaha guys dons mam poseben navdih za pisanje zato bo zj izšlo kr velik delov<3
Love yall:kiss::kiss::kiss::kiss::kiss::kiss: