Včeri je bil dell kratek tkoda se bom potrudla da bo ta daljši
---------------------------------------------------------------------------
Mama nase vlači tisto kičasto krilo, petke, nato petke odloži ker je zunaj blato, nato odloži krilo in izbere obleko... Skratka preskočimo njeno urejanje. Jaz sem se zadovoljila z kapucarjem in kavbojkami. Prav tako oče. A mama mora biti popolna vsepovsod. Obsedena je z oblekami in krili. Ko je pripravljena v rožnati obleki ob kateri mi gre na bruhanje, lahko oddidemo.
Stala sem pred zavetiščem in čakala mamo, ki se ji je zataknila dolga obleka. Z mamo so same težave, zavzdihnem. Le kako je dobila novo službo?
Takoj ko vstopimo začnem iskati kletko z napisom Ronja. Ni tam, ni tu, ljudi pa vsepovprek. Končno jo zagledam. Popolnoma sproščena, ne divja po kletki, prav tako pa se ne stiska v kotu. Pri njej ni ljudi. Ko pristopimo k njej, pomaha z svojim majhnim repkom in pricaplja. "Njo" Rečem. Tako smo poklicali oskrbnico. Nadela ji je začasno ovratnico. Podala mi je povodec, starša pa sta podpisovala kot zmešana. Počepnem k njej. Brez zadžkov pricaplja bližje. Pobožam jo. Njena dlaka je tako mehka. Oskrbnica mi šepne: "Pazi nanjo. Mlada še je, lahko jo naučiš še marsikaj" Pokimam. "Oh, Ronjica, pridi, kupili ti bomo stvari"
Sedemo v avto. lzvlečem telefon in jo slikam. Sliko takoj pošljem Barbari in Vidu. Pobožam mojo novo prijateljico, preveč vshičena da bi lahko govorila. Telefon mi zacinglja. *i*Barbara<3 sent you a chat*i* in takoj zatem pride še: *i*Vid sent you a chat*i* Prvo odprem Barbarino. *i*O M G to je tok kjuttttt. Je tvoja? Morš mi jo pokazat. Dons na igrišču ob treh? Loh še Maksa pripeljem? Ne sprašuj hehe*i* Sporočila se kar gostijo. Odgovarjam enega po enega. *i*Jaaaa moja je. ja loh se dobima. Pa loh jaz Vida prpeljem? Drugač pa kj maš ti z maksom opaaa*i* na zadnje z Maksom mi pošlje fakiča. Zasmejem se in odprem Vidovo sporočilo. *i*A je tvoja?*i* Hitro mu natipkam: *i*Ja moja je pa a bi pršu na igrišče ob treh? Barbara pa maks prideta pa vam loh pokažem Ronjo*i* Pritrdi.
Ko se končno prikažemo iz trgovine za male živali, je že skoraj pol treh. Za Ronjo sem izbrala vse v avokado zeleni. Na srečo je bila navajena na povodec. Ko stopam po potki na igrišče ju zagledam. Hano in... Tino. Držali sta se za roke in si nekaj pripovedovali nato pa se zasmejali. Pogoltnem. Ne ne ne. Nenadoma me Hana zagleda in pomigne Tini. Ta se posmehljivo nasmehne."Grd pes. A je tvoj?" Hana prasne v smeh. Hana! Moja najboljša prijateljica. Oziroma bivša najboljša prijateljica. "Ooo Tina imaš nova očala? Grda so" Ji vrnem. "Mene glede očal pač ne bo prizadelo. Vržem jih vstran, pa si kupim nove. Ta pes bo pa še dolgo s tabo" To je bilo res. Starši so Tini kupili vse, pa še sama je imela veliko denarja. Rada vzkipim. A če bi začela kričati in jo zmerjati bi bilo le hujše. Pomaknila sem se k njej, dvignila roko in zamahnila na vso moč. Hkrati sem pokrčila prste in jih zasadila v njeno napudrano lice. Moji nohti so bili vsaj milimeter globoko v njeni koži. Odtrgala sem roko. Šele potem je zakričala. Hotela me je zgrabiti za lase, ampak sem jo kar hitro popihala. Ronja, ki pa je mislila da je to igra, pa takoj za mano. "Moji starši te bodo tožili!" Za mano kriči Tina. V to nisem dvomila. Naslednji ponedeljek bo to glavna tema. A pred tem ponedeljkom je še sobota in cela nedelja. Na igrišče pridem petnajst minut čez tretjo. Vsi trije me gledajo, malo očitajoče, ko z Ronjo pritečem k njim. Gledam jih, oni mene, jaz pa samo izdihnem: "Tina" Verjetno me Barbara najbolje razume. Stopi k meni in mi poda vodo. Sprejmem jo in hvaležna spijem mrzlo tekočino. Potem počasi spravim vso zgodbo ven iz sebe. "Ej, girl mirno. Ronja je zelo lepa. Saj veš da te je hotela samo prizadet ane?" Pokimam. "Ampak tisto z nohti je bilo noro dobro! Resno, kje si dobila idejo za to?"
"V filmu" Nato se vsi zasmejemo, in jaz ugotovim eno stvar: Naj bo Tina še taka tečka, naj me Hana stokrat pusti, Ti ljudje tu bodo moji prijatelji.
A takrat še nisem vedela, da se bo moje veselje kmalu končalo...