*b*EPILOG*b*
*b*Walker*b*
"Hej," stopim skozi vrata in skušam zadržati solze. Globoko vdihnem in se usedem
na njeno posteljo. Njena soba je enaka kot vedno, kot da nikoli ne bi odšla.
"Nyx in Theodore sta ravno odšla...oba te zelo pogrešata, v bistvu te vsi." V roke
vzamem plišastega zajčka z majhnimi pentljami na ušesih. V časih sem mislil, da
izgledata enako,...no približno enako, oba sta izgledala vesela. No, to se je dokazalo
narobe. Še vedno sem bil na Administraciji, časovno oproščen misij. Liz je bila čisto
potrta, ko je prispela nazaj in s Charlesom ju nisem videl že nekaj časa. Na naš
oddelek se je vrnilo nekaj agentov, ki sem jih občasno srečal na hodnikih, ko sem
iskal hrano, po dnevih v svoji sobi. Na srečo se je Jackson odločil, da tisto, kar se je
zgodilo s Charly ne bo razglašal, zato je bilo še dokaj mirno. Noben poleg nas, ki smo
vedeli je ni ravno pogrešal, saj so agenti vedno odhajali tudi na leto dolge misije.
Še enkrat sem se razgledal po sobi in na mizi opazil pismo. Wyldina miza je bila
vedno čista in tisto pismo še ni bilo tu. Odpravil sem se do mize in debelo pogledal
pismo. Imelo je isti vonj kot njena soba in stvari, vonj po vanilji in cimetu. S tresočimi
rokami sem ga prijel v roke in si obrisal solze z rokavom. Pismo sem verjetno prej
spregledal, a bilo je njeno zadnje, ki ga je napisala. Previdno sem ga odprl in iz njega
potegnil prepognjen list papirja, katerega so prepogibala *i*njene*i* roke. V nogah
izgubljam moč in usedem se na tla, zdaj prebran list v roki, ker ni bilo možno. To
pismo ni imelo smisla, a še vedno je bilo napisano z njeno pisavo, pojeto v njenem
vonju, ne dolgo nazaj.
*i*Walker,*i*
*i*Vem, da bereš. Prosim te za odpuščanje. Vem, da mi ne boš nikoli oprostil in mi
tudi ne smeš - noben mi ne bi smel. Ampak nisem se mogla ustaviti, ne da bi ti še zad
njič pisala. Očitno ti to pojasni, da še nisem mrtva, a kdo ve za koliko časa. Spoznala
sem nekaj...zanimivih(?) ljudi, ki so mi pomagali. V svojem življenju sem našla še
zadnji smisel - ubiti njega. Nisem namenoma izvedela, prosim zavedaj se, hodila sem
po kopališču in jih naključna našla. Povedala sem jim, da jih imaš rad, da jih pogrešaš. Hotela sem te vprašati zakaj mi nisi povedal za njih, a sem se spomnila,
da sem naredila isto. Zamolčala sem. Nekdo mi je kasneje povedal, da te je poznal in
mi povedal kaj se je zgodilo. Tako, še kot zadnje upanje oproščenja, iščem njega.*i*
*i*Žal mi je.*i*
*i*- C.A.*i*

"Charly," rečem v praznino; "Našel te bom...prisežem na vse, da te bom našel in
pripeljal domov."
_____
kinda sm se zlagala da je bil prejsni del zadnji...no tule je se epilog:kissing_heart:🫶
lov yaa🩷