PisalnicaAn gymnastics acident 1. del
10
Ponosno gledam v polno omaro pokalov. "Ta mi je najbolj všeč" reče mama ter pograbi zlat pokal z diamantni. "Meni pa tale" rečem in vzamem srebrn pokal z zlatimi črtami. "Veš ponosna sem nate. Mislim saj si svetovna prvakinja v gimnastiki!" reče mama. Nasmehnem se. Nato pa nekaj zaslišim. Obrnem se ter zagledam, da me je klical moj najboljsi prijatelj Jacob. V prvem razredu se je preselil stran...od takrat se nisva videla.
Jaz: Zdravo!
Jacob: Charlotte! Nekaj pomembnega ti morem povedati!
Jaz: Povej!
Jacob: mama mi je rekla, da lahko prideš k meni!
Jaz: Čakaj res!? Ni več jezna name zaradi tistega...?
Jacob: zaradi enega testa? Kje pa!
Jaz: Ampak živiš 200 kilometrov stran! Ni šans, da bi me mama peljala.
Jacob: potem pa...potem pa...Pojdi z vlakom!
Jaz: Jacob saj veš, da me je strah, da se bomo zaleteli.
Jacob: Nehat moreš gledat tiste odaje. Pridi k meni končno se bova lahko videla!
Jaz: no prav...vprašala bom mamo pa ti napišem.
Jacob: okej! Adijo
Jaz: Adijo!
Z velikim nasmeškom zdrvim v mamino sobo in jo vprašam "Mami grem lahko z vlakom h Jacobu?" presenečeno me pogleda "Kaj pa strah pred vlaki? Je njegova mama še jezna nate?" vpraša. "Ni me več strah in njegova mama ni več jezna!" rečem. Skomigne z rameni. "Prosim!" jo kar naprej prepričujem. " no prav..." reče. Nasmehnem se. "Pojdi spakirat" reče. Prikimam ter zdrvim v mojo sobo. Vzamem par majic in hlač. Iz pod postelje vzamem kovček. Vse stvari dam noter. "Sem že!" se zaderem. Mama pride v mojo sobo. "Glej....vlak odide že danes čez pol ure" reče. "To je super! Me boš lahko peljala?" rečem. "No prav" reče in se prijazno nasmehne.
-------------------
Na postaji
-------------------
"No pa greš.." žalosto reče mama. "Saj grem samo za 5 dni! Takoj bo minilo!" rečem in jo objamem. "Vem. Pojdi zdaj, da ne zamudiš" reče. Stopim na vlak. Obrnem se "hvala ti za vse!" rečem mami. Nasmehne se in mi pomaha. Vrata se zaprejo. Naslonim se na steklo in ji začnem mahati. Vlak se je začel premikat. "Mi že ni všeč" rečem. Nikoli mi niso bili všeč vlaki....
-----------------------
No pa si prispel do konca!
Jap ta del je napisala Rose!
Naslednjega bo bralka.
Upam da vam je jil všeč:grin:
Adijo!
Jaz: Zdravo!
Jacob: Charlotte! Nekaj pomembnega ti morem povedati!
Jaz: Povej!
Jacob: mama mi je rekla, da lahko prideš k meni!
Jaz: Čakaj res!? Ni več jezna name zaradi tistega...?
Jacob: zaradi enega testa? Kje pa!
Jaz: Ampak živiš 200 kilometrov stran! Ni šans, da bi me mama peljala.
Jacob: potem pa...potem pa...Pojdi z vlakom!
Jaz: Jacob saj veš, da me je strah, da se bomo zaleteli.
Jacob: Nehat moreš gledat tiste odaje. Pridi k meni končno se bova lahko videla!
Jaz: no prav...vprašala bom mamo pa ti napišem.
Jacob: okej! Adijo
Jaz: Adijo!
Z velikim nasmeškom zdrvim v mamino sobo in jo vprašam "Mami grem lahko z vlakom h Jacobu?" presenečeno me pogleda "Kaj pa strah pred vlaki? Je njegova mama še jezna nate?" vpraša. "Ni me več strah in njegova mama ni več jezna!" rečem. Skomigne z rameni. "Prosim!" jo kar naprej prepričujem. " no prav..." reče. Nasmehnem se. "Pojdi spakirat" reče. Prikimam ter zdrvim v mojo sobo. Vzamem par majic in hlač. Iz pod postelje vzamem kovček. Vse stvari dam noter. "Sem že!" se zaderem. Mama pride v mojo sobo. "Glej....vlak odide že danes čez pol ure" reče. "To je super! Me boš lahko peljala?" rečem. "No prav" reče in se prijazno nasmehne.
-------------------
Na postaji
-------------------
"No pa greš.." žalosto reče mama. "Saj grem samo za 5 dni! Takoj bo minilo!" rečem in jo objamem. "Vem. Pojdi zdaj, da ne zamudiš" reče. Stopim na vlak. Obrnem se "hvala ti za vse!" rečem mami. Nasmehne se in mi pomaha. Vrata se zaprejo. Naslonim se na steklo in ji začnem mahati. Vlak se je začel premikat. "Mi že ni všeč" rečem. Nikoli mi niso bili všeč vlaki....
-----------------------
No pa si prispel do konca!
Jap ta del je napisala Rose!
Naslednjega bo bralka.
Upam da vam je jil všeč:grin:
Adijo!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
brala bo super
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow ful dobro, komaj čakam na 2. del.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Komaj čakam na naslednji del!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je komi čakam nov del
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Sunsine twins!
Predvidevam, da sta dve, kajne :wink:? Osnova zgodbe se mi zdi zelo dobra. Ne začne se z "Moje ime je... Živim v ..., Stara sem...", kar je dobro, saj pustita bralca v napetosti, ker ne ve veliko o osrednjih likih in potem nestrpno pričakuje nadaljevanje.
Nekaj pa poskusita popraviti: naslov.
AN dodamo pred besede, ki se začnejo z a,e,i,o,u, pred ostalo spada A.
V vajinem primeru ni potrebno nobenega predloga pred samostalnikom.
Malo sta se zatipkali v pravopisu; jaz bi dala naslov GYMNASTIC ACCIDENT. (Gimnastics namreč pomeni gimnastika, če želita iz tega dobiti pridevnik - gimnastic)
Predlagam, da ponovno objavita zgodbo z novim naslovom, da bralca ne zmedemo :blush:.
Lepe pozdravčke!
Alison
Predvidevam, da sta dve, kajne :wink:? Osnova zgodbe se mi zdi zelo dobra. Ne začne se z "Moje ime je... Živim v ..., Stara sem...", kar je dobro, saj pustita bralca v napetosti, ker ne ve veliko o osrednjih likih in potem nestrpno pričakuje nadaljevanje.
Nekaj pa poskusita popraviti: naslov.
AN dodamo pred besede, ki se začnejo z a,e,i,o,u, pred ostalo spada A.
V vajinem primeru ni potrebno nobenega predloga pred samostalnikom.
Malo sta se zatipkali v pravopisu; jaz bi dala naslov GYMNASTIC ACCIDENT. (Gimnastics namreč pomeni gimnastika, če želita iz tega dobiti pridevnik - gimnastic)
Predlagam, da ponovno objavita zgodbo z novim naslovom, da bralca ne zmedemo :blush:.
Lepe pozdravčke!
Alison
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore
