Ojla! Ker se je zgodba SPET ustavila jaz SPET pišem nov del namesto drugih. Najprej pa vprašanje za Pilovko 1, ki je vodja te skupinske zgodbe. Zanima me, ali ti misliš še nadaljevati, saj bi se, če ne želiš več biti vodja jaz z veseljem javila zanjo. Zdaj pa k zgodbi!

Četverčki, oh, oprostite, kdaj se bom že naučila?!? DVOJČKI so se sedaj že navadili na škratovsko šolo. Prav tako na to, da je njihova mama tudi njihova učiteljica, njihov oče pa božiček. Ko je zazvonila budilka so se pretegnili, jo ugasnili in peljali živalice na sprehod. Nato so vzeli ključ, se preoblekli v uniforme in šli skozi portal. "Kaj je danes prvo uro?" Je vprašala Ema. "Spet imamo meditacijo." Je odgovoril Anže, ko so hodili po hodnikih. Prav nič čudno se jim ni več zdelo, ko so videli igrače, ki so v mehurčkih letele po zraku in škrate, ki so med tem, ko so brali s svinčniki pokazali nanje, da so se njihove napake popravile. Niso več skočili v zrak, ko so videli samoroge in fenikse, kar na hodnikih. Prvič, ko so videli lokomotivo, ki je nad škatlo počila, se zavila in šla kar skozi dno škatle kdo ve kam so se skoraj onesvestili. Končno so prišli v razred. Razred za meditacijo je bil poseben bil je popolnoma prazen, le blazine z imeni, ki so jih imeli kot škratje so bile po tleh. Ja, prav ste slišali. Kot škratje so imeli druga imena. Ema je postala Manca, Lena se je spremenila v Hildo, Anžetu je bilo nenadoma ime Peter, Ažbe pa je dobil ime David. Odkar so dvojčki -ja, uspelo mi je!- začeli hoditi na škratovsko šolo so bile v učilnici za meditacijo tudi blazine za njihove živalice. Po sobi je ves čas donela pomirjujoča glasba. Ažbe in Anže, oziroma Peter in David, ki sta se že naučila žabico, pozicijo za meditacijo za fante sta se takoj postavila, Lena, ki je prav tako že znala dekliško pozicijo, lotosov cvet se je prav tako postavila, Manca oziroma Ema pa se je usedla po turško, saj ji lotosov cvet še ni uspel. Čez nekaj časa jih je iz meditacije zbudil pok! Beno je odkril svojo moč! Če se je osredotočil je lahko priškratil- kot so se sorojenci, ki so po napaki prej govorili pričaral naučili- formule ena. Tiste igrače, seveda. Ne tistih pravih, velikih. Škratovske šolske ure so trajale eno uro in petnajst minut. Ko je minilo že 45 minut te ure je glasbo prekinil novi pok! Božiček, oziroma oče č- dvojčkov (pa sem že mislila, da znam!) Je prihitel v sobo. Zakaj? Vas zanima? Tokratnji pok je prišel od Ažbeta! Njegova moč je bila, da je lahko priškratil mehurčke za igrače. Ažbe je bil navdušen, saj je to pomenilo, da mu ni bilo več treba hoditi k meditaciji. Hilda oziroma Lena je bila jezna. Bila je najstarejša pa še ni dobila moči.
Zvečer sta Ema in Lena sedeli v svoji sobi. Lena je Emi že spletla kiti, zdaj jih Ema plete Leni. Lena med tem gleda na uro. Z bratoma so ustvarili posebno šifro, s trkanjem. Pravzaprav so jo kar vedeli, čeprav je bila vedno drugačna. To moč imajo vsi škrati, ki so v sorodu. Točno ob osmih so se tako začeli pogovarjati. Ravno, ko je Ema zaključila je bila ura osem. Že se je zaslišalo trkanje iz sobe njunih bratov. "Dva trka in tri frcanja. To pomeni, čez dva dni je božič." Je rekla Lena. Ema je prikimala in frcnila dvakrat, trikrat potrkala in spet enkrat frcnila. Na drugi strani je Ažbe rekel "frc, frc, trk, trk, trk, frc. To pomeni In kaj potem. Mi bomo takrat tako še bolj delali." Anže je prikimal. "Bom odgovoril. Torej... Trk, trk, frc, trk, trk, trk, trk. To je: naš oče je božiček. Morda ga vprašamo, če gremo lahko z njim." Na drugi strani sta si dekleti to že prevedli in odgovorili. "Dva trka, pavza, pet frcev. To pomeni: dobra ideja!!! Bomo jutri vprašali. Zdaj moramo spat."

Takole. To je vse za danes!!! Za nadaljna navodila in dele počakajmo, da vidimo, kaj reče P1
LP, Hermiona