"Okej, priznam da je Manchester res lep kraj in da se dokaj rada preselila tja. Ampak nekaj je nesmiselno. 15 let imam. Še pol leta pa končam osnovno šolo in si izberem novo. Mislim, ni neumno da bi v Manchestru hodila na novo osnovno šolo za pol leta, ko pa lahko počakava pol leta v NYC, potem pa si gimnazijo izberem v Manchestru?" Sem ji odvrnila. Nasmehnila se je.
"Vem ljubica. Ampak nujno morava v Manchester, če ne nebom imela denarja." Je rekla. Zavzdihnila sem.
"In, katera je moja nova šola?" Mama se je nasmehnila. Šla je do pulta in vzela telefon. Nekaj je natipkala in mi ga pomolila pred oči. Bila je slika šole. Zgledala je precej drugačna. Ni bila kot v NYC. Mami je opazila moje čudenje in rekla.
"Posebna, ne? Take imajo v Manchesterju. Gotovo ti je všeč." Reso mi je bila všeč. Zelo všeč. Nasmehnila sem se. Mama je spet šla do pulta in vzela zajtrk. Bili so vaflji ki so bili najbolj slastni na svetu! Vse sem zmazala in popila še kakav.
"Zdaj pa pojdi spakirat nujnejše stvari." Šla sem do moje skromne sobe. Sobe, cele polepljene s posterji sem se vedno hotela znebiti. No, očitno se je le bom. Vendar toliko lepih spominov se je dogajalo prav tu. Spomnim se, ko sem bila majhna, tam 7 let, ko mi je mama česala moje rdeče lase. Zavzdihnila sem. Težko bo zapustiti dom, v katerem si bil 15, skoraj 16 let. počasi sem se končno odpravila k pakiranju. Najprej vsa oblačila v ogromne kovček. Mami je sicer rekla da bo ona poskrbela za drobnarijo, ampak ji želim olajšati delo. Šla sem po kartonske škatle. Čez eno uro je bila moja soba prazna. Razen pohištva seveda. Ko je mami videla sobo, mi je bila res hvaležna. Skupaj sva spakirali še ostale predmetes hiše. Čas je bil za kosilo. . Pojedli sva in mami je legla k popoldanskem počitku. Šla sem v Centarl park. Res je da je umeten, vendar res lep. Gledala sem vse družine. Najstnice se prepirajo z mamo, dojenčki pa jokajo, medtem ko so očetje na telefonih. Šla sem naprej v gozd. Bilo je sončno, vendar mrzlo in ponekod je bil še sneg, saj smo sredi januarja. V gozdu ni bilo nobenega. Šla sem naprej do prve klopce in iz nahrbtnika potegnila knjigo. Obožujem knjige, ampak take ljubezenke z srečnim koncom. Če kakšno knjigo spregledam in je na koncu žalosten konec mi uniči ves teden. Odprla sem knjigo pi kazalki, ko sem zaslišala smeh. Ozrla sem se naokoli in videla tri najstnike, mojih let, kako se smejejo. Nek fant je opazil da jih gledam in hitro sporočil še punci in fantu zraven njega. Začeli so se delati, kot da je pozno in morajo iti. Vendar sem videla da igrajo, pa nevem zakaj. To je res čudno.


Heyy, hvala ker si tole prebral! Če ti je bilo všeč še klikni like in napiši komentar!:revolving_hearts::sparkling_heart:
Rada vas imam :hugging::hugging::hugging:
Vaša,
:crown:Pisateljica King:crown: