*b*2.*b*
*b**i*LOVKE V JEZERU*i**b*

Tisto noč smo prespali pri Bennyju. Njegova družina je živela najbližje postaji King's Cross. Zbudila sem se že zgodaj in sem sama tavala po jedilnice, brez da bi vedela kaj naj počnem. Potem sem se odločila kaj skuhati, a ničesar nisem našla. Potem pa je po stopnicah prišel Benny. Ko me je zagledal, kako iščem po jedilnici, je rekel: »Pusti kuho. Bo mama.« Obrnila sem glavo. Spremenila sem barvo las na temno rdečo. Benny se je nasmehnil. Tišino so prekinili koraki. Obrnila sva se in videla Philipa in ostale. Bennyjeva mama se je lotila kuhanja. Tako smo na koncu vsi sedeli za mizo in jedli. Nič takega. Potem smo se oblekli in vzeli kovčke. Prišel je čas, da odidemo.

Tako smo prišli na King's Cross. Postavili smo se pred pregrado in mami sem pustila, da sva skupaj šli skoznjo. Ko sva prispeli na postajo sem se razgledala. Okrog mene se je veliko otrok poslavljalo od staršev. Za nama so prišli na postajo še drugi. Potem me je mama objela.
»Adijo ljubica. Bodi srečna. Pazi nase.« Potem sta me oba objela in poslovili smo se. Z Bennyjem in Philipom smo stopili na vlak. Preiskali smo vagon in našli prost kupe, v katerem je že sedelo dekle. Imelo je blond kodre in morsko modre oči. Sedela je ob steni, gledala je skozi okno.
»Ja zasedeno?« sem nelagodno vprašala. Dekle je odkimalo, brez da bi nas pogledalo. Vstopili smo v kupe. Fanta sta sedla na eno stran, jaz pa na drugo, k dekletu. Vlak je speljal. Nihče od nas ni rekel ničesar. Kasneje sta se fanta začela pogovarjati a tema pogovora je bila precej turobna, ker smo se vsi počutili nelagodno. Naposled je mimo pripeljala gospa z vozičkom. Vstala sem in vzela čokoldne žabe. Tudi fanta sta veliko kupila, toliko, da je kup sladkarij zasedel več prostora, kot onadva. Vedela sem, da tega ne bosta zmogla pojesti do šole. Dekle pri oknu pa se še vedno ni zmenilo za nas. Fanta sta jedla sladkarije in se smejala, jaz pa sem odprla čokoladno žabo. Na sličici je bil Dumbledore. Potem je izginil. To me ni presenetilo. Odložila sem sličico. Potem pa se je zaslišal topot korakov. Vrata kupeja so se odprla in vanj je glavo pomolilo črnolaso dekle.
»Bolje, da se čim prej preoblečete. Kmalu bomo pri Bradavičarki.« Potem je zagledala sladarije, ki sta jih imela fanta. »Tega pa že ne bosta zmogla pojesti sama. A lahko?« Fanta sta pokimala in dekle je nabralo nekaj sladkarij s kupa.
»Jaz sem Rose Brown. Kdo pa ste vi?« nas je vprašala, medtem ko je jedla.
»Tole je Heasley Wulf, to Philip Potter, jaz pa sem Benny Granger,« je rekel Benny.
»Uuu, sami slavni priimki,« je zacvilila Rose. Potem je znova ponovila: »Pohitite z oblačenjem.« In odšla iz kupeja. Preoblekli smo se ravno pravočasno. Ko smo končali je vlak zavrl. Izstopili smo. Zunaj je bilo temno. Nenadoma je do nas prišel orjak in k sebi poklical prve letnike. Nabralo se nas je veliko in orjak nas je odpeljal do čolnov. Rekel je, naj vanje sedemo po trije. Jaz sem končala z Bennyjem in Philipom, ki se nikakor nista hotela ločiti od mene. Še vedno ne vem, zakaj. Orjak se je peljal pred nami, mi pa za njim. Nenadomase je nekaj sluzastega oprijelo moje roke. Potegnilo je in čoln se je pobrnil okrog. V obraz mi je pljusknila mrzla voda in sluzasta stvar me je začela vleči navzdol. Upirala sem se in jo skušala odviti od zapestja, a se ni vdala. Zmanjkovalo mi je zraka. Grabila me je panika. In naposled sem se vdala.