hojla! ja, spet začenjam z novo zgodbo, tokrat jo bom pisala skupaj z NN. tole je bolj kot ne uvod.
Mala deklica, stara le štiri leta je skakala po plaži. Vesela je bila, saj se je dan pred tem vrnil njen oče, ki je Japonec in je moral domov k družini. Vsake toliko si je ogledovala ogrlico, na kateri je z japonskimi pismenkami pisalo njeno ime. Dobila jo je prejšnji dan, od očeta. Ko je tekla so njeni svetli lasje plapolali v vetru, ko se je smejala so se pokazale njene jamice, njene svetlo modre oči pa so se iskrile. Stekla je na svojo najljubšo skalo, kjer se je vedno igrala. Ko je tekla je glavo obračala v drugo smer. Stekla je čez rob skale in padla v vodo. Morje je bilo na tisti točki precej globoko, dekletce pa še ni znalo plavati. Tonila je in tonila. Dokler ni potonila na dno.
Ko se je deklica zbudila je imela občutek kot, da so bile dolge sanje. Odprla je oči, a je videla bolj malo. Okoli sebe je slišala glasove. "Water? Water?" Kaj je zdaj to? Si je mislila. Bila je prestrašena. Hotela se je premakniti, a so bile njene roke in noge prilepljene na trdo površino pod njo. Začutila je vodo, ki se je dotikala njenih nog, rok in.... Obraza? Pa tudi njene noge so bile nekam čudne. Kot, da so združene. Ampak bolj jo je skrbelo to, da se njen obraz v vodi. Kako lahko diha? Močno je potegnila in uspela osvoboditi desno roko. Potipala je svoj vrat in začutila nekaj nenavadnega. Na njenem vratu je začutila ribje škrge. To jo je tako prestrašilo, da je sunkovito odprla oči. Slika je bila sedaj boljša, a še vedno zelo meglena. Okoli nje je še zmeraj slišala glasove. "Water? Kaj pa gleda tako začudeno?" Je rekel en glas. "Oh, Britney, iz tistega na glavo obrnjenega sveta je. Ni ji jasno kaj se dogaja!" Deklica se je poizkušala spomniti, kaj je njeno ime a se ni mogla. Razmišljala je kolikor se je dalo, a izvedela je nič.