»Lahko nekaj povem?« Pogledam mami.
»Ja,« Skomigne.
»Čez počitnice bi šel rad k atiju,« Rečem živčno in sramežljivo, »sem se odločil.« Pogledam mami.
»No,« Mi vrne pogled, »seveda.« Se mi nasmehne. Takrat se v pogovor vmeša Marta.
»Mislim, da je čas, da stopim v vaše mobilne pakete. Mami, prosim, čas je, da dobim telefon!« Jo prosi.
»Dober poskus, ampak ne. O, kje pa. Pri trinajstih. Pika. « Reče mirno. Z Julijo se zareživa, kot pečena mačka.
»Marta, kaj bi naredila, če bi v hladilniki srečala pingvina v gatah?« Se spomnim.
»U! Z njim bi se igrala skrivalnice,« Vsa otročja in navdušena odgovori. Nasmehnem se.
»Julija?« Dvignem glavo.
»Mislila sem, da ne boš nikoli vprašal,« Se na pol nasmeji, »če bi me Pingvin Gatnik tudi čisto malo zmotil, medtem ko bi se učila, bi mu na glavo vrgla debel učbenik matematike, ga zavila v preprogo, zvlekla po stopnicah dol, in ga zunaj še nekaj minut preganjala z kosilnico.« Konča z srhljivim nasmeškom. Vsi buljimo v njo.
»Prav smešno bi bilo za videt pingvina v gatah, ki teče pred tabo, ki bi ga lovila z kosilnico.« Reče Marta. Hm, mogoče je to svarilo, da ne bom poskušal motiti Julije med učenjem…
»Kaj pa jaz?« Se oglasi mami.
»Seveda, ti kar daj,«
»Za razliko od vas, bi bila vljudna. Ponudila bi mu sveža oblačila, da bi se lahko oblekel, ubožec, v mrzlem hladilniku, samo v gatkah…Ponudila bi mu, da se lepo usede v naslonjač, mu dala čaj in piškote. Sprejela bi ga kot gosta,« Se nam nasmehne. Ah, mami.
Vedno vsa vljudna.
- - - - -
Heeej!:muscle:
Tale del je na žalost zelo kratek:grin:. Objavila sem toliko, da lahko končam to poglavje in kasneje objavim naslednjega.:joy:

Če vam je bilo včeš obarvajte srček zgoraj na rožnato in napišite komentar!:two_hearts::blush:

Lp, Cole