Zjutraj sem se zbudil prestrašen, ker sem imel moro, šel sem raziskovat, ujel veverico, ki se mi je izmuznila med šapami, zdaj sem pa tekel kolikor sem mogel proti grozečemu klicu mojih staršev, ki je lahko pomenil samo eno - NEVARNOST, TAKOJ PRIDI DOMOV!
Nisem točno vedel, kje sem a sem tekel proti tuljenju, to se je pa samo oddaljevalo. Saj tečem poroti zvoku, kako se je lahko oddaljevalo sem pomislil. Končno sem prišel do našega brloga in se zgroženo zagledal v razdejanje. Vse je bilo razmetano - listje povsod, sneg ni bil več po kupčkih ampak razbrcan po tleh in okoli so bile stopinje mojega tropa in kri. Poleg volčjih so bile tudi druge stopinje. Teh še nisem videl. Hotel sem iti za tropom a sem vonj izgubil že po nekaj sto metrih. Tako sem se odpravil nazaj do nekdanjega doma. Pod podrtimi vejami je bil skrit prostor kjer sem še sinoči spal. Stisnil sem se v kot in v obupu zaspal. Zjutraj sem se zbudil in se ponovno splazil pod vejami na plano. Veter je ponoči razpihal listje, stopinje in kri so pa ostali. Žalostno sem se spomnil trnutka, ko sem prišel sem.
Na tleh sem našel pohodenega polža in ga pojedel. Bil je ogaben, a šele takrat sem se zavedal kako lačen in žejen sem. Vem, da je blizu potok, sem si rekel , in to je odlična priložnost da se naučim sam loviti plen.
Prišel sem do potoka in pil dokler nisem mogel niti požirka več. Začel sem razmišljati kako bom prišel do mesa (ker polžel, ne mislim niti polizati več). Ujel sem zajca , ki me je brcnil in pobegnil, ujel sem kobilico, ki je bila groznega okusa in nato našel jajce, ki je padlo iz gnezda. Pojedel sem tekočino v jajcu in se od utrujenosti zgrudil ob drevo. Preden sem zaspal, sem se odločil, da bom poiskal svoj trop, se naučil lovit in da bom najboljši volk na svetu. Takoj po tem sem zaspal in ko se bom zbudil se bom pognal novim dogodivščinam naproti!





Evo nov del!!!! Upam da boste uživali:stuck_out_tongue_closed_eyes::hugging::sunny:

Vaša :zap:VB:zap: