"Ne boš kaznovana. Tako ali tako bi nas odkrila. A imamo skrivnost. Vidim da te zanima. Pridi!" Učiteljica me zgrabi za roko in me skoraj odvleče. Iz žepa potegne ključ in odpre stara lesena vrata. V prostoru je popolna tema. Zaslišim težko dihanje. Učiteljica prižge luč. "Aaaaaaaaaaa!!" Zakričim. Pred menoj stoji izvelo bitje. Vsa rebra se mu vidijo. Oči ni imel ampak iz očesnih jamic je sijala svetlo modra svetloba. Bitje razen te svetlobe ni imelo nobene druge barve razen črne. Njgove zadnje noge in glava sta bila konjska. Prednje pa so bile tanke kot ročaji velikih metel. Nekako se brzdam, da ne pobegnem. "To je Black king. Mi smo ga izdelali iz večih bitij. Eno od njih je bil moj pes. Edino ne-živo je v njem, no, sta v njem:metli. Oziroma ročaja metel" Uh, imela sem skoraj prav glede sprednjih nog (mislila sem, da je nekaj podobnega metli, ne dobesedno metla)
"Zajahaj ga! Že več let čaka na to! Jaz sem pretežka." Mislim, da se je učiteljici zmešalo. A ga vseeno zajaham. In stvora vzljubim.
Že nekaj dni jaham na Blacku. Povezala sva se, in mislim, da me prepozna. Nekega dne najdem učiteljico poleg njega. "Kaj se je zgodilo?" Vprašam. "Hočem svojega psa, ki sem ga žrtvovala za to brezvezno žival nazaj. Ubila bom žival, in moj pes bo nesmrten!" Je razjarjena učiteljica. "Kdaj ga boste ubili?" Se prestrašim. "Lahko rešim vašega psa in Black king bo preživel! Prosim učiteljica, prosim!"
"Prav! V 80. dnevih želim psa nazaj. Če ne, stvora ubijemo!" Ne vem kako mi bo uspelo. To sem rekla v sili ampak, če ne privolim, gre Black "pa, pa". Žalostno privolim in ga odpeljem v glavno skrito dvorano. Med tem, ko se pase, jaz v knjigah iščem in na koncu najdem. Bingo! Načrt je takšen: v knjigi sem našla še več načrtov za stroje. Jaz naredim razmnoževalnik. To je naprava, ki mešance razmnoži in nastaneta dve čistokrvni živali. V tem primeru je več bitij pomešanih v eno. Blacka bi mogli večkrat razmnožiti, da bi dobili vse ven in njega ne bi bilo. Če pa pomnožino samo enkrat, in povežemo stroj z mislimi, si zamislimo psa, bo Blacka razmnožilo z psom. Ugotovila sem tudi zakaj je Black tako bolehen. Zato, ker ima v sebi žival, ki ne sodi zraven. In to ravno psa! Potem bo močnejši in večji.
Učiteljica mi vse ure oprosti, da naredim velikamski stroj in načrt. Šipka točka načrta je, da lahko obedve živali umreta.
Enkrat me učiteljica vpraša "Misliš, da bo uspelo?"
"Mislim, da ja"
"Ampak če zamočiš eno stvar, zamočiš vse"
"Vem"
"Te zveri ne rabimo. Ubimo jo in zagotovo dobimo psa"
"Ne"
"Kako to misliš:ne?"
"Hočem ga obdržati."
"Okej, okej v redu" To so bili najini pregovori. Ob njih sem se počutila grozno. Še 30. dni...
"Zajahaj ga! Že več let čaka na to! Jaz sem pretežka." Mislim, da se je učiteljici zmešalo. A ga vseeno zajaham. In stvora vzljubim.
Že nekaj dni jaham na Blacku. Povezala sva se, in mislim, da me prepozna. Nekega dne najdem učiteljico poleg njega. "Kaj se je zgodilo?" Vprašam. "Hočem svojega psa, ki sem ga žrtvovala za to brezvezno žival nazaj. Ubila bom žival, in moj pes bo nesmrten!" Je razjarjena učiteljica. "Kdaj ga boste ubili?" Se prestrašim. "Lahko rešim vašega psa in Black king bo preživel! Prosim učiteljica, prosim!"
"Prav! V 80. dnevih želim psa nazaj. Če ne, stvora ubijemo!" Ne vem kako mi bo uspelo. To sem rekla v sili ampak, če ne privolim, gre Black "pa, pa". Žalostno privolim in ga odpeljem v glavno skrito dvorano. Med tem, ko se pase, jaz v knjigah iščem in na koncu najdem. Bingo! Načrt je takšen: v knjigi sem našla še več načrtov za stroje. Jaz naredim razmnoževalnik. To je naprava, ki mešance razmnoži in nastaneta dve čistokrvni živali. V tem primeru je več bitij pomešanih v eno. Blacka bi mogli večkrat razmnožiti, da bi dobili vse ven in njega ne bi bilo. Če pa pomnožino samo enkrat, in povežemo stroj z mislimi, si zamislimo psa, bo Blacka razmnožilo z psom. Ugotovila sem tudi zakaj je Black tako bolehen. Zato, ker ima v sebi žival, ki ne sodi zraven. In to ravno psa! Potem bo močnejši in večji.
Učiteljica mi vse ure oprosti, da naredim velikamski stroj in načrt. Šipka točka načrta je, da lahko obedve živali umreta.
Enkrat me učiteljica vpraša "Misliš, da bo uspelo?"
"Mislim, da ja"
"Ampak če zamočiš eno stvar, zamočiš vse"
"Vem"
"Te zveri ne rabimo. Ubimo jo in zagotovo dobimo psa"
"Ne"
"Kako to misliš:ne?"
"Hočem ga obdržati."
"Okej, okej v redu" To so bili najini pregovori. Ob njih sem se počutila grozno. Še 30. dni...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:horse_racing:kull !!!:dog::horse:
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica