Hej,
sem Lea Lee. Odločila sem se da bom pisala dnevnik. To leto je v naš razred prišel nov učenec. Ime mu je Mark. V njem krožijo grozne govorice. Zaradi tega samo kosí, sam sedi pri pouku, zadnjega ga izberejo. Želela sem mu dati priložnost. Nek dan sem ga videla pri kosilu. Najprej sem razmišljala da bi morala iti sedeti k mojim prijateljem, ampak srce je naredilo svoje. “Lahko prisedem?” Sem ga vprašala. Presenečeno je dvignil pogled in prikimal. Sedla sem in sedela v tišini. Za mano je prišla Maja, ena mojih prijateljic. Moram reči da sem kar priljubljena v razredu. Ponavadi nikoli ne sedim drugje… ampak pustimo zdaj to. Torej prišla je Maja in me vprašala ali greva skupaj v razred. Prikimala sem in še enkrat pogledala Marka. Glavo je imel sklonjeno in bil je zelo tih. Vstala sem, vzela svoj pladenj in šla.
“Zakaj si se usedla k njemu?”
“Nisem imela kje drugje.”
“Okej.” In tako sva v tišini šli do razreda. Potem nisem več poskušala. Vedla sem se normalno, kot druga leta. Potem pa se je naenkrat šola končala in odšla sem k dedku na morje. Nisem vedela kaj naj delam, potem ko sem se razpakirala, zato sem šla na sprehod. Dedek je živel v majhnem mestu Balsey. Hodila sem po pomolu in za sabo slišala korake. Nisem se obrnila, saj je bilo na plači veliko ljudi, zato sem mislila da pač slišim nekoga hoditi. Potem pa mi je spodrsnilo. Za sekundo sem samo padala, potem pa je nekaj ujelo. Pogledala sem gor in zagledala Marka. Dvignila sem se na noge in z prstom pokazala nanj:”Ti!”
“Ja?” Je začudeno odgovoril kot da me prvič vidi. “Zakaj si me rešil? Zakaj bi rešil nekoga, ki ima prijatelje ki govorijo grozne stvari v tebi?”
“Ker nočem da res tako mislijo.”
Prikimala sem: “Aha.”
Obrnil se je in odšel. “Čakaj!” Sem zaklicala. Obrnil se je:”Ja?”
“Bi šel na sprehod?”
Nekaj sekund je bil tiho a nato prikimal. Hodila sva ob plaži. “Zakaj se hočeš družiti z mano?” Je kar naenkrat vprašal.
“Ker ne verjamem da si lahko tako slab človek.”
“Ampak kaj če je to res?”
“Ne verjamem.”
“V vsem vidiš nekaj dobrega.” Se je zasmejal.
“Kako pa ti to veš?”
“Daj no, že eno leto sva sošolca.”
Zasmejala sem se in zmigala z glavo:”Pošteno.”
~
Večkrat sva hodila na sprehode, se dobivala, postajala sva prijatelja. Mislim da bodo te počitnice hitro minile. No, upam.
Se vidva naslednjič,
Lea