Živjo metuljčki

“In?”
“Všeč mi je, da nisi zanikala.”
“Prav?”
“Šla si skozi skrivni prehod.” Tega mi pa ni povedala. Ta klepetulja bo vse povedala.
“Mami!”
“Alexei si lahko tiho?!”
“Poglej Aisha. Danes sva se z Vito skregala in ker sem e vedno jezen nanjo bom povedal mami.”
“Prosim ne.”
“Vseeno bom. Mami Vita se je zaljubila v navadnega človeka!”
“Ti spaka gobezdava si moral iztegniti jezik!” sem ga nadrla v sestrino sobo pa je vstopila mami.
“Premestila te bom. Vita zakaj mi to počneš? Že sedaj bo prišlo do vojne kaj šele potem?”
“Prišlo bo do vojne?! Zakaj mi nisi povedala?”
“Danes pri večerji boste izvedeli več. Ti pa spakiraj. Z Žanom se bosta zamenjala.”
“Ampak mami Žan ima v svoji sobi razne znanstvene zadevice.”
“Prav imaš. Z Alexeiem se bosta zamenjala.”
“Ne!” sta zavpila v en glas, mami pa jima je namenila enega tistih ne bosta me prepričala v nasprotno.
“Mislim, da bo to vredu.” je še rekla in izginila.
“Bolje zate, da tudi ti izgineš iz moje sobe po Aishinih besedah spaka gobezdava!” Alexei se je ravnal po Vitinem ukazu in urno ušel.
“Oprosti...”
“Ne rabiš se opravičevati Aisha. Mi prosim pomagaš izprazniti sobo?” Prikimala sem. Na žalost je moja sestrica zašla v težave. Jaz pa bom morala v vampirsko zolo. Danes sem postala vampirka in jutri si brata razdelita moči. Potem pa vsi trije v zolo. Z Vito sva obe molčali in bili posvečeni vsaka svojim mislim. Uboga Vita. Po eni uri smo nadaljevale pot po hodniku mimo ogromno slik do sobe levo od moje. Moja je na koncu hodnika, njegova pa zraven moje in vsako noč moram poslušati njegovo grozovito smrčanje in nerazločno govorjenje v spanju.
“Vita dobra plat tega je, da bom imela za sosedo tebe in Alexeia. Njega bo moral poslušati Žan.” Obe sva se nasmejali. Odprla sem vrata nove Vitine sobe in pred sabo razgledala pravi kaos.
“Vrni mu,” sem zašepetala Viti in ona me je poslušala.
“Mami! Jaz sem pospravila sobo Alexei pa ima pravi kaos!”
“Kako si drzneš?!”
“Tudi ti si, tako da samo nehaj!” Alexei je še nekaj zamrmral jaz pa sem mu namenila grd pogled, katerega pomen je takoj prepoznal in se ravnal po njemu. Mami je že drugič danes morala v naše nadstropje in umiriti Alexeia in Vito.
“Alexei sprazni sobo! Vidiš kako pridna je Vita? Vse je že pospravila, tudi ti daj! In če pridem še enkrat pozabita, da bosta na večerji. Od vseh enaindvajsetih otrok, ki jih imam največ težav povzročata vidva. Zdaj pa naredita, kot sem vama rekla. Aisha ti pa pridi sem.”
“Ja mami?”
“Jutri imamo s sorodniki bojni posvet. Če slučajno res pride do napovedanega napada bo groza. Dobro tukaj imam bojno povabilo.” Mami mi je pomolila pismo na katerem je pisalo:
Dragi ,
Res si ljubek in stopil si mi v srce. Mislim, da najino snidenje ni bilo naključje ampak govor usode. Res prisrčno upam, da se še kdaj vidiva in postaneva več kot le znanca.
Z ljubeznijo,
Vita
Mami je debelo pogledala.
“Vita! Mi znaš obrazložiti tole?” Viti je pomolila kos pergamenta.
“Oh, ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne ne,” je zavzdihnila. “Oskarju sem dala napačno pismo.”
“Oh super. Ali vsaj veš kje živi?”
“Ja v središču Budimpešte.”
“No super. Aisha zahtevam, da greš s sestro nemudoma tja!”
“Ampak mami, vampirka sem. Takoj bodo prepoznali.”
“Prav imaš. Lana!” Mala čarovnica je ob omembi svojega imena takoj prišla v Vitino novo sobo. “Naredi zvarek, ki bo Aisho spremenil v normalneža?”
“Zakaj?”
“Sestrica, ti bom na hitro obrazložila. Torej Vita se je zapletla v težave...”
“Odšla je k normalnežu in mu dala bojno povabilo.”
“Veš Alexei ne bi me bilo treba prekinjati. No ja, kot je rekel on. Zdaj moramo dobiti vojno povabilo nazaj.”
“Če se prav spominjam je bil še v šoli sedaj pa dela nalogo.”


Živjo. Jutri in pojutrišnjem še nov del. No zdaj imamo perfektno ozadje za Vito.
Heart