Učitelj končno prispe in se nam opraviči za zamudo.*i* Danes vsi nekaj zamujajo, si mislim. *i*Odklene učilnico in sprehodil se do svojega stalnega mesta. Druga vrsta ob oknu. Tu sem dovolj oddaljena od naših divjakov, ki ves čas nekaj govorijo in motijo pouk. Rada imam tudi pogled na drevesa ter ljudi, ki se sprehajajo mimo njih. Kadar učitelj ponovno razlaga snov, ki jo že znam skozi okno opazujem ljudi, ki jih ne poznam in si glede na njihov izgled izmišljujem njihova življenja.
Jane se usede zraven mene in glavo nasloni na mizo.
» Šele oktober je pa si že želim nazaj počitnice« zavzdihne. Namrdnem se.
» Boš mogla še malo potrpeti Jane. Potrudi se malo. Stara boš 15 let in čas je, da se zresniš, saj te na koncu tega leta čakajo pomembni izpiti. Nehaj sanjariti.«
Jane dvigne glavo in me užaljeno pogleda, potem pa se obrne stran. Celotno uro prepisujemo novo sov, učitelj pa nam pove, da bo začel z ustnim spraševanjem. Zasliši se stokanje, ugovarjanje vendar on ne popusti. Jaz le zazeham. Kemija mi ne dela težav, čeprav imam raje družboslovne predmete kot so slovenščina, glasba in likovna. Zelo rada imam dramo, zato sem v šoli igrala že v več predstavah. Ko moram igrati lahko postanem čisto drugi človek, tako se uživim. od zlobne opravljivke, do prestrašene punčke pa učenjakinje…
Zazvoni zvonec in iz učilnic plane ponorela mladina. Vstanem, vzamem torbo in pohitim za Jane, ki je že na poti v avlo. Ko pridem tja sedem na stopnice zraven nje.
» Danes zjutraj sem videla, kako se je Cal prepiral z Mikom. Tale njegov bratec je pravi hudiček. Stavim, da je Cal veliko bolj priden« reče Jane. Ahhh Cal. Janina dolgoletna ljubezen. cal je isto star kot midve le, da hodi v drugo paralelko. Jane se je zaljubila vanj lani pozimi in en velik razlog za to je, da sta soseda. Jane pozna njegov urnik na pamet, kdaj ima trening vse. Jaz bi temu rekla, kar obsedenost. Ves čas govori o njemu in čeprav jo po navadi poslušam, kdaj z mislimi 'odplavam' stan. Jane govori zelo hitro in pol besede požre zato je na trenutke težko razumljiva. Poleg vsega pa govori ves čas. Ves čas! Še kadar je tako utrujena bo našla nekaj o čemer bo lahko mlela v prazno.
Pogledam na urnik in vidim, da imamo naslednjo uro angleščino potem pa šport. Z Jane se odpraviva proti učilnici, ki je v drugem nadstropju. Ko hodiva po stopnicah pride mimo naju gruča deklet, ki se hihitajo. Ena se spotakne in skoraj pade vendar jo ujamejo močne roke, ki pripadajo enemu in edinemu Calu Shaw.
»Opa, vse v redu?« se zareži Cal. To seveda sproži še večji naval hihitanja. On se le smehlja kot nekakšen butec. Jane stoji na sredini stopnišča in njen obraz je brezizrazen le v njenih očeh se zrcali žalost. Ko to opazim se prerinem mimo Calove druščine in jo povlečem za roko proti učilnici. Sedeva za mizo in takrat tiho šepne.
» Misliš, da sploh ve kako mi je ime?« Zaskrbljeno jo pogledam in ji stisnem roko.
» Seveda ve Jane. Saj ta soseda že pet let pa tudi na isto šolo hodita«. Pogleda me in reče: » misliš?«
» Ne mislim, vem« ji zatrdim. In v to sem prepričana. Vendar pri njiju so druge stvari zaradi katerih mislim, da ne bi uspela. Ona je nežna duša, ki nikogar ne bi ozmerjala pa čeprav si to še kako zasluži, on pa…. nadut tepec polen samega sebe. In res si ne zasluži Jane. In ona si ne zasluži žalosti, ki bi jo prevzela, ko bi se je naveličal. Zasluži si boljšega, ki jo po res ljubil. Vendar tega ji ne morem povedati na tak način.
Pri angleščini delamo ponovitev časa past continuous od prejšnjega leta. Ko rešim delovni list, si glavna pravila časa napišem v zvezek. Za vsak slučaj, če bo rabila Jane pred testom. Sicer ima tudi ona to napisano v lanskem zvezku, vendar jih zmeraj izgubi.

_________________________
Ojla!
Nov del tukaj. upam da vam je bil všeč in v kratkem pride tudi nadaljevanje. vesela bom vsakega kometnarja in tudi kritike, da se čim bolj izboljšam.
Mini <3