Zajahala sem Ghaaliba. Skipa sem še vedno trdno držala v naročju. Tako sem s kužkom v naročju jahala proti Lottieini hiši. Skipi me je veselo lizal po obrazu, da sem bila vsa mokra. Ghaala sem spustila na travnik, s Skipom v naročju pa sem stekla do vrat. Močno sem potrkala. Lottie je odprla vrata.
"Hanna! Ojla! Kaj pa ti tu?"
"Hoj! Prišla sem ti predstavit Skipa! To je moj novi kuža. Pa še nekaj drugega ti moram povedati..."
Sem rekla, pa nisem prišla do konca, ker je prijateljica navdušeno zacvilila.
"Iiiiiiiiiiii, o moj bog, ne morem verjeti!! Kako je luštkan!!! Prav tvoj je?!"
"Ja, prav moj!"
Sem veselo odgovorila. Prav moj! Še sama komaj verjamem. Potem pa sem ji povedala še, kako sva se s Tommijem ujela v kavarni. Povedala sem ji za pogovor in za buble Tea. Pa za obleko, ki jo bom imela za valeto.
"Ti že imaš obleko? Jaz sem jo šla iskat včeraj."
Sem jo vprašala.
"Ja! Seveda! Pridi v hišo, ti jo pokažem."
Tako me je peljala v sobo, kjer je ob njeni postelji na obešalniku visela temno rdeča obleka. Z nekaj zlatimi rožami.
"Uf, res je lepa! Pristajala ti bo!"
"Hah, hvala."
Se mi je nasmehnila. Ampak kljub nasmehu je izgledala nekako... Jezna? Žalostna? Užaljena? Kaj pa vem. Neiskrena. Pa še nekaj. Ah, ne vem, saj je vseeno. Ni bilo tistega običajnega žara v njenih očeh, ko mi je govorila o obleki. Je problem Henry? Ali James? Ga še ni prebolela? Bo že povedala, če bo hotela. Dati ji moram čas.
"Kakšno obleko pa imaš ti? Kakšne barve je?"
"Modra, s srebrnimi bleščicami. Upam, da mi bo pristajala."
"Iiiiii, lepo se sliši! Komaj čakam, da te vidim v njej."
Je navsušeno rekla. Pa vendar ne tako kot ponavadi. Mogoče pa si samo domišljam.
Skip nama je povsod sledil. V bistvu je bil vedno z mano. Moj kužek!
Na poti domov, sem razmišljala. Kaj je z Lottie? Zdi se nekako... Ne takšna kot ponavadi. Bila je prijazna, igriva, vsem je privoščila dobro. Zdaj pa nimam več tega občutka. Spet sem jezdila na Ghaalu, v naročju pa sem držala Skipa. No, bo že. Z Lottie se je še vedno nekako izšlo.
Doma sem pojedla večerjo. Na hitro sem si skuhala polento, ki je bila takoj gotova. Pojedla sem jo z mlekom, Skipu pa sem dala sočno kost, ki je ostala od maminega kosila. Ko sva oba pojedla, sem stekla v sobo. Šla sem se stuširat, umit zobe, nato pa sem precej zgodaj odšla v posteljo. Jutri pa spet šola.

Zjutraj sem se zbudila zelo zgodaj. Odlično! Imela bom veliko časa, da se uredim. Bil je četrtek. Še en teden do valete. Danes so zopet vaje. Saj sem se jih veselila. Bilo je zabavno. Ampak, sedaj je šlo zares.
Skip je bil že buden. Stal je ob moji postelji in me gledal z velikimi očmi. Počasi sem se odpravila navzdol po stopnicah. Veliko časa imam. Odrezala sem si kos kruha in ga pojedla. Skipu sem natresla brikete, ter natočila vodo. Nato sem se uredila ter naredila frizuro. Še vedno sem imela ogromno časa. Odločila sem se, da bo najbolje, če se kar odpravim. Bom pa še malo posedela v kavarnici. Buble Tea se bo prilegel. Junij je, pošteno vroče je že.
Preden sem šla, sem pobožala Ghaaliba, nato pa sem se odpravila. Skip je žalostno gledal za mano. Hodila sem počasi, ni se mi mudilo. Enkrat za spremembo, hah. Vedno se zbudim zadnji čas. Ko sem prišla v šolo, sem videla, da imam do pouka še dvajset minut. Ah, nič, bom šla v kavarno. V šoli se ne splača čakati.
Tako sem se usedla v kavarni. Našla sem mizo za dve osebi, ter naročila sok. Očitno je danes dan za spremembe.

Hitro sem popila, nato pa se odpravila nazaj v šolo. Ravno je zvonilo. Pograbila sem zvezke in stekla k uri...


----------------------


Ko je bilo pouka konec, me je razredničarka poklicala k sebi. Kaj sem pa naredila?! Saj nisem kaj!
"Sem kaj naredila narobe?"
Sem jo presenečeno vprašala.
"Hahah, ne, Hanna. Mama mi je povedala, kaj se ti je zgodilo. Zato lahko imaš svojega psa tudi v šoli, če seveda želiš. Mora pa biti odlično vzgojen, nikomur ne sme nič storiti. Bo šlo?"
Mi je prijazno povedala. Wow, noro!!!
"Ja, seveda!!! Hvala vam, res! Zelo sem hvaležna."
Nasmehnila se mi je, nato pa odšla. Jaaaaaaaa, tooooo, Skip bo z menoj v šoli!!!! Kako sem vesela!
Tudi na vajah je bilo super! Zdaj nam je šlo že veliko veliko bolje! Malo še, pa bomo blesteli. S Tommijem sem se veliko pogovarjala. Lottie in Henry pa tudi! Prav lep par bi bila. Sploh, ker sta oba super in si zaslužita vse najboljše. Ampak... Ne vem, kaj je z mano. Zaljubljena sem v Tommija... Ne vem... Henry pa mi je luštkan. Ja, ne bom še sama sebi lagala, če že moram drugim. Kako pa je, če sta ti všeč dva fanta?! Groza!
Tako sem takoj po vajah odhitela domov. Objela sem Skipa. Sedaj bo lahko vedno z mano. To sem stekla povedat mami, ki je v kuhinji kuhala kosilo.
"Mami, od zdaj je lahko Skipi z menoj v šoli!"
Začudeno me je pogledala.
"Resno? Pa dovolj uboga? Je vzgojen?"
Joj, kaj sploh sprašuje?! Seveda je!!! Vse me uboga.
"Ja, odlično je vzgojen!"
Sem ji namesto tega odgovorila.
Iz lonca je imenitno dišalo. Moja najljubša juha bo!!! Brokolijeva. Njami.
V sobo sem se šla spreoblečt. Medtem sem razmišljala o Tommiju. Ah, kako je lep! Ko bi le bila tudi jaz všeč njemu... No ja, to pa mogoče še pride.
"Skip, pridi dol s postelje! Greva na kosilo!"
Sem mu rekla. Veselo je zalajal in mi sledil v kuhinjo, kjer je bila miza že pripravljena. Hah, očitno pa bratca le nista takšna lenuha.
Pojedli smo, nato pa sem se odločila, da peljem Skipa malo v mesto na sprehod. Ghaala bom danes za spremembo pustila doma. Ali... Pa ne. Če greva peš, bo predolgo trajalo. Tako sem zajahala Ghaaliba, v naročju pa sem držala Skipa. Moj kuži in moj konj.
V mestnih hlevih ni bilo gneče. Ghaala sem spustila v največji hlev, nato pa sva s Skipom odšla ven, na sladoled. Bilo je že izjemno vroče.
"Zdravo! En navaden, in en zelo majhen sladoled prosim."
Sem rekla prijazni prodajalki, ki mi je takoj podala hladen sladoled.
"Izvoli, pa dober tek!"
Šla sva se usesti na klopco pod drevesom. Skipu sem dala njegov sladoled, ki ga je v trenutku pojedel. Zapravljanje denarja. Pa vendar je bil tako prikupen.
Malo sva se še sprehajala, potem pa odšla nazaj k hlevom. Tam naju je Ghaal že nestrpno čakal. Ja pa iiiiiiiii. Odprla sem vrata hleva, ko je Ghaalib padel.
"Ghaal!!! Ghaalib?! Hej, fant!"
Padel je. Oči je imel zaprte.
"GHAALIB!!!!!"
Sem zavpila, ko sem ugotovila, da se ne bo zbudil. Neeee. Neee. Ne more biti res! Stekla sem v sladoledarno, kjer sem prosila za telefon. Poklicala sem na veterino, tam so se oglasili in povedali, da bodo takoj prišli. Vsaj to. Ne Ghaal, no. Zbudi se, prosim!
Nato pa sem od zadaj zaslišala zvok. Obrnila sem se. Roparji? Ugrabitelji? Nekaj od tega. Preden sem se zavedla, so trije moški planili name. Podrli so me na tla. Prišli so maščevati svoja pajdaša. Ko sem padla, pa je Skip zarenčal. Moški so ga pogledali. Nato pa se je pes pognal na njih. Enega je tako ugriznil, da se je mož zgrudil po tleh. Druga dva je malce spraskal, toda sta kar sama zbežala. Stekla sta skozi odprta vrata.
"Skip. Skipi moj, rešil si me!"
Sem tiho rekla. Vse me je grozno bolelo. Bili so močni. Auč.
Čez nekaj minut so prispeli tudi veterinarji. Kaj bo z mojim Ghaalom?
"Živijo mlada dama! Kaj je bilo s tvojim konjem? Je kar tako padel?"
Me je vprašal veterinar. Jaz pa sem mu povedala vsez kar sem vedela. Tudi o tem, da sem prepričana, da sta to postavila dva ugrabitelja, ki sta hotela maščevati svoja pajdaša. Poklicali so policijo, ki pa je vse že vedela, zato so se le podali na lov. Jaz pa sem poklicala mamo, da me bi prišla iskat. Le kaj bo z mojim Ghaalibom? Če se mu kaj zgodi, si bom očitala do konca življenja...



nov delček<33. ahh, zravn tega se pa še js skor jokam:sob::sob::sob::sob::sob: