PisalnicaGimnazijka detektivka, 34. del
4
30. DECEMBER (ZVEČER)
Uležem se na kamnita tla. Moje svetlo zelene oči se počasi zaprejo, da se vidijo le še trepalnice. Ledeno mrzel veter mi divje mrši živo oranžne kodre. Hladna voda mi pljuskne na široko kavbojke in te postanejo še bolj črne, kot so bile prej. Postopoma začutim solze, ki tečejo po mojih od mrazu rdečih licih. Ne obrišem si jih ali poskušam zadržati, temveč jim pustim prosto pot do tal.
Zopet odprem oči, vstanem in si počasi ogledam okolico okoli mene. Pred mano se razprostira razburkan ocean, ki mu kar ni videti konca. Temačna modra barva mu pri tem daje še veličastnejši izgled. Po celotni vodni površini nastajajo novi in novi valovi. Ti se mogočno premikajo po vodi ter večajo, dokler ne zadanejo ob skalo ali pesek in se razblinijo. Ptice medtem elegantno letijo proti vodni gladini, in če imajo srečo, jim v kljunu ostane kakšna riba ali dve. Tak prizor sem videla že kar nekajkrat, vendar dolgo nazaj.
Telo se mi samo od sebe pomakne nazaj na trdo podlago in kljub mrazu se podam v svet sanj.
Kmalu se znajdem na istem mestu, kjer spim, le da sedaj ni vetra, temveč ga je zamenjalo šelestenje dreves. Izza grmovja se zatem nenadoma pojavi Michael. Prav čudno ga je videti v ohlapnem modrem puloverju in temnih kavbojkah namesto v šolski uniformi. A z velim zadovoljstvom si ogledam te velike oči lešnikove barve. In njegove vranje lase, ki so se nekoliko svetlikali zaradi šibke sončne svetlobe.
"Eleanor," reče z mirnim in zbranim glasom, medtem ko sede zraven mene, "vse se bo uredilo, obljubim."
Pričakujoč na moj odgovor me globoko pogleda, jaz pa kar ne najdem besed za odgovor. Na koncu sem spletla vprašanje: "Bo res tako?"
Na njegovem obrazu se nariše droben in igriv nasmešek, njegove nežne roke pa se znajdejo na mojih ramah. Občutek je več kot božanski. "Seveda," mi odvrne s svojim najbolj pomirjujočim glasom.
Ne da bi vedela, kaj počnem, izrečem: "Dokaži mi," in medtem poskrbim, da se najina pogleda srečata.
Michael mi odgovori s tem, da počasi približa svoje ustnice k mojim, dokler se ne združijo v poljubu. Sprva le drug drugemu nežno in z minimalno hitrostjo s sekalci grizeva ustnice. Zatem greva nekoliko globje in se poigrava z jeziki. Zdi se, kot da se minute vlečejo v ure in ure v dneve ali pa da časa sploh več ni.
Vendar ob misli, da je to moj prvi poljub, v mojem telesu vladata strah in negotovost. Hkrati pa postanem tudi precej zadovoljna, saj poljubljanje s simpatijo res ni nekaj vsakdanjega.
Tisti prečudovit hip se zbudim in se znajdem zopet v realnosti. A kakšen poljub — sploh Michaelov — bi mi zagotovo zelo olajšal situacijo, v kateri sem se brezupno znašla.
Uležem se na kamnita tla. Moje svetlo zelene oči se počasi zaprejo, da se vidijo le še trepalnice. Ledeno mrzel veter mi divje mrši živo oranžne kodre. Hladna voda mi pljuskne na široko kavbojke in te postanejo še bolj črne, kot so bile prej. Postopoma začutim solze, ki tečejo po mojih od mrazu rdečih licih. Ne obrišem si jih ali poskušam zadržati, temveč jim pustim prosto pot do tal.
Zopet odprem oči, vstanem in si počasi ogledam okolico okoli mene. Pred mano se razprostira razburkan ocean, ki mu kar ni videti konca. Temačna modra barva mu pri tem daje še veličastnejši izgled. Po celotni vodni površini nastajajo novi in novi valovi. Ti se mogočno premikajo po vodi ter večajo, dokler ne zadanejo ob skalo ali pesek in se razblinijo. Ptice medtem elegantno letijo proti vodni gladini, in če imajo srečo, jim v kljunu ostane kakšna riba ali dve. Tak prizor sem videla že kar nekajkrat, vendar dolgo nazaj.
Telo se mi samo od sebe pomakne nazaj na trdo podlago in kljub mrazu se podam v svet sanj.
Kmalu se znajdem na istem mestu, kjer spim, le da sedaj ni vetra, temveč ga je zamenjalo šelestenje dreves. Izza grmovja se zatem nenadoma pojavi Michael. Prav čudno ga je videti v ohlapnem modrem puloverju in temnih kavbojkah namesto v šolski uniformi. A z velim zadovoljstvom si ogledam te velike oči lešnikove barve. In njegove vranje lase, ki so se nekoliko svetlikali zaradi šibke sončne svetlobe.
"Eleanor," reče z mirnim in zbranim glasom, medtem ko sede zraven mene, "vse se bo uredilo, obljubim."
Pričakujoč na moj odgovor me globoko pogleda, jaz pa kar ne najdem besed za odgovor. Na koncu sem spletla vprašanje: "Bo res tako?"
Na njegovem obrazu se nariše droben in igriv nasmešek, njegove nežne roke pa se znajdejo na mojih ramah. Občutek je več kot božanski. "Seveda," mi odvrne s svojim najbolj pomirjujočim glasom.
Ne da bi vedela, kaj počnem, izrečem: "Dokaži mi," in medtem poskrbim, da se najina pogleda srečata.
Michael mi odgovori s tem, da počasi približa svoje ustnice k mojim, dokler se ne združijo v poljubu. Sprva le drug drugemu nežno in z minimalno hitrostjo s sekalci grizeva ustnice. Zatem greva nekoliko globje in se poigrava z jeziki. Zdi se, kot da se minute vlečejo v ure in ure v dneve ali pa da časa sploh več ni.
Vendar ob misli, da je to moj prvi poljub, v mojem telesu vladata strah in negotovost. Hkrati pa postanem tudi precej zadovoljna, saj poljubljanje s simpatijo res ni nekaj vsakdanjega.
Tisti prečudovit hip se zbudim in se znajdem zopet v realnosti. A kakšen poljub — sploh Michaelov — bi mi zagotovo zelo olajšal situacijo, v kateri sem se brezupno znašla.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je fantastično! Sploh nimam besed!
Kje hudiča najdeš toliko idej?
Kje hudiča najdeš toliko idej?
0
Sedmošolka samo povej mi kje najdeš take ideje (če ne se še bom jaz šla detektivko tako kot Eleanor in bom sama odkrila 😂)
Moj odgovor:
gimnazijka 011
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
gim
zivjoo
js sm ze vec let(4) odlocena da grem na gim kranj in mam u soli ubistvu vecino petk pac do zj mam sam dva predmeta 4 zaklucen ostalo use 5 pa sm 9r in letos bom najverjetneje mela en al pa max dva predmeta 4.
vseeno baje moras na tist list ko se vpises napisat tko 3 sole in js nimam pojma kaj nj nrdim. ful me je strah da ne bom zdelala gimkr se posebej matematke k mi ne gre lih (zj mam ocene 4,4,2) in tud moja mami je tko ful kokr da kako bom matematko zdelala pa tko celo sredno. in v okolici blizu mam samo gim skofja loka k mi ful ni usec, gfp tud ne k ma itak vecjo omejitev k kranska in pol je to to. in zj morm za deuga mesta kej v Ljubljani izbrat.
Mislnla sm mogoče gimanzijo Šentvid? A je kdo bil tam in kaj svetuje ce je ok? sj verjetno grem na info sam vsen ne vem k je cist mozn da bom npzje ful slabo pisala in pol me bojo dal na 2.izbrano solo. na poljane tud tko k gpf ne bom mogla pridt ce niti na kransko nam mogla slucajn. a kdo predlaga se kaksno solo? pa gledam samo gimnazije..mogoce kaj v Lj ce kaksno svetujete k nima ful omejitve? ce mi smucajn na gimkr ne rata..
sj hkrat mi prjatlce govorijo da bom itk prsla pa to sam doma je drgac.moj brt je tm sam on je itk ful pametn pa se ne uci tok pa ma lepe ocene pa stipendijo pa use(js je nam mela k nimam nc priznanj pa ce se tok trudm pa mi nc ne rata).
pocutm se k najvecj failure ob bratu in ze cel lajf se sam prkmerjam z njim k je res uspesn in nikol nism dovolj. k me nobrn za skor nc ne more pohvalt al pa bit ponosn name. pac bolse ocene mam k on u osnovki ampak to je sam obsedenost k mislm da se morm dokazat pa na konc je usen isto se zmer nam nikol dost doma..
pomoc prosim hvalaa<3
js sm ze vec let(4) odlocena da grem na gim kranj in mam u soli ubistvu vecino petk pac do zj mam sam dva predmeta 4 zaklucen ostalo use 5 pa sm 9r in letos bom najverjetneje mela en al pa max dva predmeta 4.
vseeno baje moras na tist list ko se vpises napisat tko 3 sole in js nimam pojma kaj nj nrdim. ful me je strah da ne bom zdelala gimkr se posebej matematke k mi ne gre lih (zj mam ocene 4,4,2) in tud moja mami je tko ful kokr da kako bom matematko zdelala pa tko celo sredno. in v okolici blizu mam samo gim skofja loka k mi ful ni usec, gfp tud ne k ma itak vecjo omejitev k kranska in pol je to to. in zj morm za deuga mesta kej v Ljubljani izbrat.
Mislnla sm mogoče gimanzijo Šentvid? A je kdo bil tam in kaj svetuje ce je ok? sj verjetno grem na info sam vsen ne vem k je cist mozn da bom npzje ful slabo pisala in pol me bojo dal na 2.izbrano solo. na poljane tud tko k gpf ne bom mogla pridt ce niti na kransko nam mogla slucajn. a kdo predlaga se kaksno solo? pa gledam samo gimnazije..mogoce kaj v Lj ce kaksno svetujete k nima ful omejitve? ce mi smucajn na gimkr ne rata..
sj hkrat mi prjatlce govorijo da bom itk prsla pa to sam doma je drgac.moj brt je tm sam on je itk ful pametn pa se ne uci tok pa ma lepe ocene pa stipendijo pa use(js je nam mela k nimam nc priznanj pa ce se tok trudm pa mi nc ne rata).
pocutm se k najvecj failure ob bratu in ze cel lajf se sam prkmerjam z njim k je res uspesn in nikol nism dovolj. k me nobrn za skor nc ne more pohvalt al pa bit ponosn name. pac bolse ocene mam k on u osnovki ampak to je sam obsedenost k mislm da se morm dokazat pa na konc je usen isto se zmer nam nikol dost doma..
pomoc prosim hvalaa<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ful si lepo narisala . si prava umetnica:pen_ballpoint::pencil2::pencil::heartpulse:
Wowww, fuč dobr:heart_eyes::sparkling_heart::sparkling_heart:
