PisalnicaGimnazijka detektivka, 9. del
4
2. DECEMBER (PROTI VEČERU)
"Eleanor, nam znaš povedati razliko med linearno in navadno funkcijo?" vpraša profesorica Jones, mentorica matematičnega krožka. "Kot veste, to velikim učencev dela težave."
Vstanem in se odkašljam, nato pa samozavestno odgovorim.
"Odlično, navdušena sem!" me pohvali Jonesova in ustnice oblikuje v širok nasmeh. Zatem pokliče mojo sošolko Sarah pred tablo, jaz pa nazaj sedem za klop.
Kljub temu da me to, kar imamo na matematičnem krožku, zelo zanima, so mi med uro po glavi švigale misli, ki so najmanj povezane z matematiko. Kar naprej sem namreč razmišljala o tem, kako naj najdem morilca.
Biti detektiv ni lahko, veste. Sploh če se tega lotevaš prvič in če nisi detektiv po poklicu. Sama sploh ne vem, kje naj začnem, kako se naj znajdem v vseh teh podatkih.
A tekom časa sem končno našla rešitev - vrniti se moram v prvi letnik gimnazije, čas, ko je bila Vicky umorjena.
Kaj se je tokrat zgodilo? Pravzaprav nič kaj takega, kakor se trenutno zdaj. V redu, odšli smo iz osnovne šole, kar je *i*nekaj*i*, ampak v mislih sem imela kaj nenavadnega, sumljivega. Prihod na gimnazijo se mi osebno ne zdi sumljiv.
Se je Vicky kaj drugače vedla kot običajno? Nisem bila sicer maksimalno pozorna na njeno vedenje, ampak mislim, da je bilo vse kot ponavadi. Razen če je Vicky nekaj skrivala v sebi in je to znala zelo dobro zadržati zase. Ne, ne Vicky. Vse mi je zaupala. Res ni bila oseba, ki bi imela skrivnosti. Zato je odgovor ne.
Kaj pa naj zdaj? Kakor se spomnim, se pred umorom ni zgodilo nič, kar bi bilo vredno omembe. Prekleto. Brez idej sem. Res ne vem.
No, kaj bi detektiv naredil na mojem mestu? Aha, zdaj mi je jasno! Poklical bi osebo, ki je žrtev našla. In njeno ime mi je že znano - Hannah Hudson.
"Eleanor, nam znaš povedati razliko med linearno in navadno funkcijo?" vpraša profesorica Jones, mentorica matematičnega krožka. "Kot veste, to velikim učencev dela težave."
Vstanem in se odkašljam, nato pa samozavestno odgovorim.
"Odlično, navdušena sem!" me pohvali Jonesova in ustnice oblikuje v širok nasmeh. Zatem pokliče mojo sošolko Sarah pred tablo, jaz pa nazaj sedem za klop.
Kljub temu da me to, kar imamo na matematičnem krožku, zelo zanima, so mi med uro po glavi švigale misli, ki so najmanj povezane z matematiko. Kar naprej sem namreč razmišljala o tem, kako naj najdem morilca.
Biti detektiv ni lahko, veste. Sploh če se tega lotevaš prvič in če nisi detektiv po poklicu. Sama sploh ne vem, kje naj začnem, kako se naj znajdem v vseh teh podatkih.
A tekom časa sem končno našla rešitev - vrniti se moram v prvi letnik gimnazije, čas, ko je bila Vicky umorjena.
Kaj se je tokrat zgodilo? Pravzaprav nič kaj takega, kakor se trenutno zdaj. V redu, odšli smo iz osnovne šole, kar je *i*nekaj*i*, ampak v mislih sem imela kaj nenavadnega, sumljivega. Prihod na gimnazijo se mi osebno ne zdi sumljiv.
Se je Vicky kaj drugače vedla kot običajno? Nisem bila sicer maksimalno pozorna na njeno vedenje, ampak mislim, da je bilo vse kot ponavadi. Razen če je Vicky nekaj skrivala v sebi in je to znala zelo dobro zadržati zase. Ne, ne Vicky. Vse mi je zaupala. Res ni bila oseba, ki bi imela skrivnosti. Zato je odgovor ne.
Kaj pa naj zdaj? Kakor se spomnim, se pred umorom ni zgodilo nič, kar bi bilo vredno omembe. Prekleto. Brez idej sem. Res ne vem.
No, kaj bi detektiv naredil na mojem mestu? Aha, zdaj mi je jasno! Poklical bi osebo, ki je žrtev našla. In njeno ime mi je že znano - Hannah Hudson.
Moj odgovor:
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
-manuela-
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
a je vame?
Živjo, vem da to pišejo vsi, sm se mi zdi, da mam krizo s svojim crushem.
Torej:
Sem 6. razred in sem v fanta, ki je 8. razred. Z njim sem se že enkrat pogovarjala, ko smo morali delat nekaj v šoli. Do mene je bil ves čas ful prijazen, kljub mojim nesposobnostim (meril je za športno vzgojni karton), in zdelo se je, da me na svoji postaji poskuša zadržat čim več časa. Drugače me on večkrat pogleda, in vzpostaviva eye contact (očesni stik). Enkrat ko sva šla ob istem času na kosilo, sem se za njim postavila v vrsto za pospravit pladnje od kosila, in takrat se je za njim (kakšna logika je to?, da spustiš človeka ki se hoče vrinit v vrsto za sabo, in ne pred sabo) hotel vrinit en njegov prijatelj. No in moj crush mu je rekel, da za njim stojim jaz, in da naj se postavi na konec vrste.(na koncu se je njegovem prijatelju kljub temu uspelo vrinit).
No, to je to o njem
Zanima me:
-A mislite da je vame oz. a bi bla kkšna možnost da bi bla skupi?
-Kaj lahko naredim, da bi mu bolj namignila da sem v njega?
Hvala za vse odgovore:heart:
Lp -manuela-
Torej:
Sem 6. razred in sem v fanta, ki je 8. razred. Z njim sem se že enkrat pogovarjala, ko smo morali delat nekaj v šoli. Do mene je bil ves čas ful prijazen, kljub mojim nesposobnostim (meril je za športno vzgojni karton), in zdelo se je, da me na svoji postaji poskuša zadržat čim več časa. Drugače me on večkrat pogleda, in vzpostaviva eye contact (očesni stik). Enkrat ko sva šla ob istem času na kosilo, sem se za njim postavila v vrsto za pospravit pladnje od kosila, in takrat se je za njim (kakšna logika je to?, da spustiš človeka ki se hoče vrinit v vrsto za sabo, in ne pred sabo) hotel vrinit en njegov prijatelj. No in moj crush mu je rekel, da za njim stojim jaz, in da naj se postavi na konec vrste.(na koncu se je njegovem prijatelju kljub temu uspelo vrinit).
No, to je to o njem
Zanima me:
-A mislite da je vame oz. a bi bla kkšna možnost da bi bla skupi?
-Kaj lahko naredim, da bi mu bolj namignila da sem v njega?
Hvala za vse odgovore:heart:
Lp -manuela-
Vprašanje
Kako pogosto bereš prilogo Vesela šola v reviji?
Vedno.
(103)
Pogosto.
(99)
Včasih.
(168)
Nikoli.
(151)
