HARRY
Z Ginny sva se srehajla. Veselo sva se pogovarjala o preteklosti, ki se nam je zdaj zdela malo smešna. Zares sem užival. Ginny se je naenkrat nagnila proti meni. Poljubila me je. Še dolgo sva ostala v tem položaju. Za trenutek se mi je zdelo, da je Ginny odmaknila ustnice, a sem jih nato spet začutil. Kmalu jih je odmaknilla. Rekla je, da želi nazaj. Malo sem se začudil, a sem se odpravil z njo. Na vratih naju je pričakal Ron. Povabil me je na Maslenušek v Meryascoveeno. Punci sva pustila doma, miidva pa sva se izdejanjila.
RON
S Harryem sva prišla v Meryascoveeno. Najprej so vsi obkrožili mene in Harrya in nama čestitali. Komaj sva se prebila do Treh Metel. Tudi tam so naju obkrožili. Da ne bo pomote, všeč mi je bilo, da sem bil v središču pozornosti. A počasi je postalo nadležno. S Harryem sva se posedla za mizo v kotu. Naročila sva Maslenušek. Gostilničar nama je ponudil polovično ceno. Vedel sem, da je Harry preveč prijazen, da bi sprejel, zato sem jaz govoril. "Seveda, hvala lepa." sem rekel. Gostilničar je čez nekaj inut prinesel pijači. S Harryem sva se dogovorila, da greva še k Medenemu Carju. Popila sva Maslenušek ter se odpravila. Pri Medenem Carju sva nkupila toliko stvari, da je bil prodajalec presenečen. Nič čudnega, saj sva zapravila kar 17 guldov in 13 srpcev! S polnimi vrečami sladkarij sva odšla ven. Vsi so se ozirali za nama. Eden od otrok je celo vprašal ali mu dava kakšno sladkarijo. Seveda ga nisva mogla zavrniti. Dala sva mu čokoladno žabo in Sloomarjeve svetleče žvečilke. Vesel je stekel proč.
S Harryem sva se nato izdejanjila. Bila sva pred Jazbino. "Punci! Pridita dol! Sladkarije imava!" sem se zadrl čez pol hiše, ko sva vztopila. "Mislim, da slišita tudi, če se ne dereš tako." je rekel Harry. Nekaj časa sva čakala spodaj pa ni bilo nič. Ošla sva gor. Soba deklet je bila razmetana. To pa je čudno sem pomislil. Onidve imata vednoooo vse pospravljeno.
HARRY
Malo sem pobrskal po sobi deklet. Nič nanevadnega ni bilo. In ravno to je bilo tako zelo nenavadno. Z Ronom sva nato preiskala celo Jazbino. Za vsak slučaj sem še enkrat preiskal sobo. Še vedno nič. Nato sem izvedel pospravljalni urok. Vse je šlo na svoje mesto, le en papir je še lebdl v zraku. Prijel sem ga. Na njem je pisalo:
Harry in Ron!
Pomagajta! Krasotilya, Ginny, Nokutrna ulica, PAZITA!
Hermiona
Poklical sem Rona. Prebral si je sporočilo. Še preden sem se zavedal, naju je že izdejanjil na Prečno ulico. Skoraj je že stekel na Nokutrno ulico, pa sem ga ustavil. "Ron! Čeprav nnoben naših planov ne uspe, ne moreš kar zdirjati na Nokutrno!" sem rekel Ronu. "Oprosti. Ampak moja sestra...pa Hermiona. Nisem si mogel pomagati. No kaj imaš v misli?"...