Upam da vam bo nova zgodba všeč:ghost:.

Moje ime je Klara in prihajam iz Španije. Stara sem 13 let. Moje življenje je bilo lepo dokler ni nekega lepega dne oče dobil butaste ideje, da bi šli na potovanje v Turčijo, Arabijo pa tiste kraje. In smo šli. Seveda ni šlo brez moje ga ugovarjanja ampak oče in brat sta me preglasovala. Poskušala sem da bi se imela fajn, toda takoj ko sem stopila na tuja tla bi se, če bi se lahko, najrajši takoj obrnila in odšla domov. Ulice so bile zanemarjene. Po tleh so ležali ljudje, okuženi z gobavostjo, in prosili za hrano, kajti, če bi jim dali drobiž, jim ne bi nič koristilo, ker itak zaradi nalezljivosti bolezni ne smejo v trgovino. Širil se je tudi odvraten smrad po kužnih truplih. Odvratno. Uboki meščani so se mi smilili. Očetu to seveda ni prišlo do živega, kajti vzdihnil je: "poglejta to prečudovito mesto! Ni krasno? Samo hotel še najdemo pa smo za danes opravili." Hja. Hotel. Ko bi le. Ampak tu se pač ne da najti hotela v istem pomenu besede kot pri nas. Tukaj se lahko prenoči samo v hanu ali pri kakšnem zasebniku. Han je nekaj takšnega kot gostilna, samo da lahko v njem tudi prespiš. toda ne na posteljah. O, ne. Na ilovična tla so zabiti koli, na njih pa deska na katero se potem lahko ulekneš. Poleg tega, vsi gosti spijo skupaj v enem prostoru, ki je vhrati tudi pivnica. Odpade. Pri zasebniku pa se moraš vnaprej dogovoriti za ceno, drugače te včasih prenese naokoli. Se je že zgodilo, da je nek zasebnik svojega gosta prenesel naokoli za več kot 100 piastrov. Težava pa jer v tem da pogostokrat ne razumejo angleško in se moraš z njimi pogovarjat ali po turško ali po arabsko. Mi pa ne enega ne drugega nismo znali. Torej smo si rabili poiskati tolmača. Ne morem verjeti, da oče na to ni pomislil!

Se nadaljuje...

lp
Emz