»Samo naredi, kar ti rečem, prav? Iz pečice vzemi pladenj za piškote. V kozarec nalij vodo in vse to prinesi na mizo.« Vzletel je iz mojega kolena, da sem lahko vstala. Naredila sem, kar je rekel. Ko sem prišla nazaj iz kuhinje je bilo veliko bolj toplo, kot prej. Pomislila sem na to, da sem spet kaj zakurila. A tokrat res nisem bila jaz. Bil je Firelight. Postal je večji in žarel je tako močno, da sem komaj gledala. Postal je tak, kot Feniks iz egipčanskih mitov. Gorel je v svetli oranžni barvi oči pa so mu žarele v rdeči.
»Kako…k-k-k-kaj!?« sem zajecljala.
»Sprememba oblike. Tudi ti boš lahko to naredila. Zdaj pa to odloži na mizo,« je rekel, kot da je to da vidiš ognjenega ptiča čisto vsakdanje. Ko sem stvari odložila na mizo je iz Firelightovih ust prišla tekočina podobna magmi. Verjetno je celo bila magma. S kremplji, ostrimi kot noži je začel oblikovati magmo. Zelo se je trudil. Parkrat je nanjo bruhnil malo ognja, da se ne bi strdila. Naenkrat me je zadovoljno pogledal in rekel:
»Polij ga z vodo!« To sem naredila in moje oči so se spet morale privaditi na novo svetlobo. Izdelek je cvrčal in povsod je bila para. Ko sem končno kaj videla je bil pred menoj okrogla ploščica s premerom približno tri centimetre. Bila je razdeljena na osem delov in v vsaki osmini je bila solzi podobna vdrtina. Na sredini pa ena malce večja v obliki šest kotnika. Pri vsaki solzni vdrtini je ležal simbol. Ploščica je bila narejena, kot ogrlica. Imela je verigo. Firelight me je spet zadovoljno pogledal in obliko spremenil nazaj v papigo. Prej tega nisem opazila, ampak okoli vratu je imel obesek s kristalom. Bil je temno zelene barvo. Snel ga je in položil v vdrtino s simbolom ognja.
»Zdaj je tvoj,« mi je rekel. S tresočo roko sem ogrlico prijela in si jo nadela. S prstom sem podrsala po kristalčku in naenkrat je postalo vroče. Občutek sem imela, kot da mi koža gori in da se mi zrkla v jamicah topijo. Kričala sem od bolečin in padla na tla. Moje blazinice na prstih so se cvrle, kot pomfrit v olju. V enem trenutku pa se je vse pomirilo. Nisem čutila bolečine ali vročine. Pogledala sem svoje prste. Niso bili scvrti ali ožgani. Tudi lasje so bili na istem mestu kot prej. In glede na to, da sem lahko videla se moja zrkla niso stopila.
»Se boš že navadila,« je rekel Firelight za menoj. In z njegovo trditvijo se nisem ravno strinjala.
»Torej sem spremenila obliko?« sem živčno vprašala. Nikoli nisem hotela biti narejena iz ognja ali kaj podobnega.
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Upam, da vam je bilo všeč.