»Še čelada pa bom!« sem si rekla in si jo zapela. Odpravila sem se na travnik kjer me je čakal Lukas.
»Si se udobno namestila?« me je vprašal sosed, po tem ko sem splezala na konja. Odgovorila sem mu z: »Seveda!« In on se mi je nasmehnil. Čeprav sem bila prvič na konju se mi je zdelo kot da že od rojstva znam jahat! Res! In Lukas da o njem sploh ne govorim! Cel čas me je gledal in no ja ko sva se poslovila po jahanju sva se poljubila še enkrat! Oh, kar stopila se bom! In veste kaj! Deja naju ni zalotila! Kako sem srečna!
Trenutno sem v sobi in zrem sončni zahod. Ki je res krasen! Škoda samo da ga ne opazujem večkrat! Šele zdaj sem v bistvu ugotovila kako krasno je življenje! Nič ti ni hudega samo uživati moreš!
»Sobota je!« sem vzkliknila, ko sem se prebudila. Moj najljubši dan v tednu je sobota! Ker ni šole (saj to je pa res vsem jasno)! »Zajtrk v postelji!« je zavpila babica deset minut po tem ko sem se zbudila. Ravnokar je odprla vrata moje sobe. »Kako si spala miška?« me je vprašala. In čeprav me je večino časa motilo da me kliče miška mi je bilo danes za ta vzdevek prav vseeno.
»Mmm! Kako je okusno!« sem rekla ko sem zagrizla v domač kruh z domačo marmelado in maslom (če vas zanima maslo ni bilo domače). Medtem me je babi opazovala in ko sem do koca pojedla in spila čaj (ki je bil domač) je babi vzkliknila: » Mimogrede danes greš k očiju na obisk!« U grlu se mi je zataknilo in skoraj sem prenehala dihati, vendar mi je kljub temu uspelo iz grla spraviti glas: »Kdaj pa grem?« Babica mi je odgovorila da da odidem ob desetih in da odidem samo za vikend in da bom spoznala očijevega fanta. To mi je povedala v enem stavku in tako lahkotno kot da je to nekaj čisto naravnega. Po tem stavku se mi je zvrtelo. V glavi je kar brenčalo od zaskrbljenih besed. če sem še pred sekundo rekla da sem super sem se hudo zmotila. Moj najljubši dan v tednu se je spreobrnil v najstrašnejši dan v mojem življenju! Pograbila me je panika, saj nisem vedela kako se naj pred očijevim fantom obnašam in kako bo… Babi je očitno opazila mojo raztresenost in zato me je umirila: »Ljubica vem da si nemirna in da si prestrašena zaradi prvega srečanja, to je čisto normalno! Vendar ne skrbi vse bo še dobro!« S temi besedami me je malce umirila in počutila sem se veliko bolje, kakor pa pred nekaj sekundami.
Hvala vsem ki berete mojo zgodbo in ker jo lajkate ter komentirate!