Pisalnica
Tečem, tečem in tečem. Ko tečem že 15 minut sem bolj kot ne že v mestu. Vse je prazno. Nikogar ni nikjer. Ustavim se. Hodim in gledam v tla. In kar naenkrat BUM!
»Au! Pazi kje hodiš!« reče fant in odide na prej. Gledam za njim.
»Ti tudi!« zavpijem za njim in hodim naprej. »Hej! Kam pa greš tako zgodaj?« ga vprašam.
»Na sprehod. Zakaj te zanima?« mi odgovori.
»Ne vem. Samo nisem mislila, da še kdo vstane tako zgodaj kot jaz.« se zasmejim.
»Greva skupaj na sprehod?« me vpraša.
»Lahko.« veselo odgovorim.
»Kako ti je ime?« me vpraša po nekaj trenutkih tišine.
»Lili. Pa tebi?« mu odgovorim.
»Adrian.« mi pove.
»Lepo ime!«
»Imaš fanta?« mi postavi nerodno vprašanje.
»Em… tudi če bi mi bil kdo všeč se nebi spravila v resno zvezo, ker imam raka.« mu povem.
»Aha. Iskreno sožalje.« reče in me pogleda. Tudi jaz ga pogledam. To me preveč spomina na Maja. Hitro obrnem glavo.
»Imaš ti punco?« ga vprašam.
»Ne. Mislim, da smo še premladi za zvezo.« reče in padeva v smeh.
»Koliko si star?« ga vprašam.
»12. Pa ti?«
»Enako.« mu odgovorim. Usedeva se na klopco. Še nekaj časa se pogovarjava.
»Mislim, da morem domov.« mu rečem. To drugače ni res, a se mi zdi, da sva se preveč zbližala. Glavo si pokrijem s kapuco. Slišim Adriana kako me kliče nazaj. Žal mi je, da sem to naredila, a sem morala. Skrivnostno izginem. Ko pridem domov mi oče pod nos porine pismo.
»Zate je. Iz bolnišnice. Izvidi.« mi pove. Stečem v sobo. Vsi še spijo. Tiho odprem pismo. Piše:
Pozdravljeni!
Sporočamo vam, da imate raka. Potrjeno. Čas življenja ni predpisan, a vemo, da ni dolg.
Lepo vas pozdravljam
Dr. Kovačič
Pismo si privijem k prsim. Sploh se ne zavem, da me oče gleda.
»Kaj piše?« tiho vpraša. Podam mu pismo.
»Oh… oprosti! Res mi je žal.«
»V redu je. Sploh ni nihče kriv!« zavpijem. V tistem trenutku se mi ulijejo solze.
»Kdo kriči?« zaslišim Zalo.
»Utihni!« zavpijem v joku.
»Ja. Kdo vpije?« zaslišim Kaja in Maja.
»Speljite se ven!« zavpijem.
»Kako pa gov…« me želi oče vprašati nekaj a ga prekinem.
»Vsi. Sama hočem biti.« Kaj, Maj, Zala in oče se odpravijo iz moje sobe. Spet splezam na streho. Na sosednji strehi sedi…
Hej!
Kdo mislite, da sedi na sosednj strehi in zakaj sedi na sosednji strehi?
Vam je zgodba všeč? Ja ali ne vedno morate lajkajt in komentrat.
Lp. Ilovecandy
»Au! Pazi kje hodiš!« reče fant in odide na prej. Gledam za njim.
»Ti tudi!« zavpijem za njim in hodim naprej. »Hej! Kam pa greš tako zgodaj?« ga vprašam.
»Na sprehod. Zakaj te zanima?« mi odgovori.
»Ne vem. Samo nisem mislila, da še kdo vstane tako zgodaj kot jaz.« se zasmejim.
»Greva skupaj na sprehod?« me vpraša.
»Lahko.« veselo odgovorim.
»Kako ti je ime?« me vpraša po nekaj trenutkih tišine.
»Lili. Pa tebi?« mu odgovorim.
»Adrian.« mi pove.
»Lepo ime!«
»Imaš fanta?« mi postavi nerodno vprašanje.
»Em… tudi če bi mi bil kdo všeč se nebi spravila v resno zvezo, ker imam raka.« mu povem.
»Aha. Iskreno sožalje.« reče in me pogleda. Tudi jaz ga pogledam. To me preveč spomina na Maja. Hitro obrnem glavo.
»Imaš ti punco?« ga vprašam.
»Ne. Mislim, da smo še premladi za zvezo.« reče in padeva v smeh.
»Koliko si star?« ga vprašam.
»12. Pa ti?«
»Enako.« mu odgovorim. Usedeva se na klopco. Še nekaj časa se pogovarjava.
»Mislim, da morem domov.« mu rečem. To drugače ni res, a se mi zdi, da sva se preveč zbližala. Glavo si pokrijem s kapuco. Slišim Adriana kako me kliče nazaj. Žal mi je, da sem to naredila, a sem morala. Skrivnostno izginem. Ko pridem domov mi oče pod nos porine pismo.
»Zate je. Iz bolnišnice. Izvidi.« mi pove. Stečem v sobo. Vsi še spijo. Tiho odprem pismo. Piše:
Pozdravljeni!
Sporočamo vam, da imate raka. Potrjeno. Čas življenja ni predpisan, a vemo, da ni dolg.
Lepo vas pozdravljam
Dr. Kovačič
Pismo si privijem k prsim. Sploh se ne zavem, da me oče gleda.
»Kaj piše?« tiho vpraša. Podam mu pismo.
»Oh… oprosti! Res mi je žal.«
»V redu je. Sploh ni nihče kriv!« zavpijem. V tistem trenutku se mi ulijejo solze.
»Kdo kriči?« zaslišim Zalo.
»Utihni!« zavpijem v joku.
»Ja. Kdo vpije?« zaslišim Kaja in Maja.
»Speljite se ven!« zavpijem.
»Kako pa gov…« me želi oče vprašati nekaj a ga prekinem.
»Vsi. Sama hočem biti.« Kaj, Maj, Zala in oče se odpravijo iz moje sobe. Spet splezam na streho. Na sosednji strehi sedi…
Hej!
Kdo mislite, da sedi na sosednj strehi in zakaj sedi na sosednji strehi?
Vam je zgodba všeč? Ja ali ne vedno morate lajkajt in komentrat.
Lp. Ilovecandy
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pomoje tisti fant. :heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uff... Težko vprašanje!! Lmaoo niam pojmaaa:joy::joy::joy: SVETOVNO JE:heart::heart::heart:
0
Moj odgovor:
Cleo
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Manjši pripetljaj
pozdrav.( predn zacnete brt ja punca sm ne tip)
torej bom kar hitra no upam d je to hitro. Nevermind torj tko jst zdj hodm u sredno in sm ratala se kr okej recimo prijatlca (nvem al je to prjatlstvo al poznanstvo pac zmedeno je ok ) z eno punco iz sosednjega klassa in ta punca me je zlo hitro pac zacela objemat ampak ne tko normalno ampak d je dala svoje roke okol mojga vrata in if yk yk kj to pomeni ko zenska dela najprej nism mindala ampak to nise to pac pol me je tud veckrt tko playfuly uzdignla pa me ni spustila in zadnic je tko prsla do mene n hodniku in me primla pac za roko in jo nekako dala tko d je nism mogla zmaknit okol svojga vratu in pol s tistim koncem roke k je visel je pac mojo roko prijela z svojo roko in mojo roko dala na njeno siso in zacela stiskat (in kr je bla okoli njenega vrata moja roka in je mojo roko oz bol natancno dlan drzala je nism upala premaknt je blo se bl weird). in je blo kinda ne prijetno in se sred hodnika smo bli in odkar se je to zgodilo ne upam pqc si tega zbit z glave kr me je kinda ustraslo. In tko vedno se smeji okoli mene in vedno me pozdravi in res nimm pojma a je gay a je vame a je sam friendly gay in ni dejansko vame zkj tf si je stiskala siso z mojo roko sred hodnika??
Also tko prasala sm jo zkj je to nrdila kr me je sokiralo in je rekla d ji je blo dougcas?
no ja kj si vi mislite o tem kr sm zlo zmedena rn
lep pozdravcek.
torej bom kar hitra no upam d je to hitro. Nevermind torj tko jst zdj hodm u sredno in sm ratala se kr okej recimo prijatlca (nvem al je to prjatlstvo al poznanstvo pac zmedeno je ok ) z eno punco iz sosednjega klassa in ta punca me je zlo hitro pac zacela objemat ampak ne tko normalno ampak d je dala svoje roke okol mojga vrata in if yk yk kj to pomeni ko zenska dela najprej nism mindala ampak to nise to pac pol me je tud veckrt tko playfuly uzdignla pa me ni spustila in zadnic je tko prsla do mene n hodniku in me primla pac za roko in jo nekako dala tko d je nism mogla zmaknit okol svojga vratu in pol s tistim koncem roke k je visel je pac mojo roko prijela z svojo roko in mojo roko dala na njeno siso in zacela stiskat (in kr je bla okoli njenega vrata moja roka in je mojo roko oz bol natancno dlan drzala je nism upala premaknt je blo se bl weird). in je blo kinda ne prijetno in se sred hodnika smo bli in odkar se je to zgodilo ne upam pqc si tega zbit z glave kr me je kinda ustraslo. In tko vedno se smeji okoli mene in vedno me pozdravi in res nimm pojma a je gay a je vame a je sam friendly gay in ni dejansko vame zkj tf si je stiskala siso z mojo roko sred hodnika??
Also tko prasala sm jo zkj je to nrdila kr me je sokiralo in je rekla d ji je blo dougcas?
no ja kj si vi mislite o tem kr sm zlo zmedena rn
lep pozdravcek.
