Hodila sem po drevoredu. Listi so mi šumeli pod nogami, in rahel vetrič mi je razmršil kostanje rjave lase. Bil je popoln jesenski dan. Hodila sem iz šole, proti domu. Šolska torba mi je ležala na hrbtu, in mi ga uničevala. V njej imam namreč za vsak predmet tri zvezke. Hudo je. Hodila sem, in poslušala veter, šumenje listov, odpadanje listov in... gručo deklet, ki so hodile za mano. To so moje sošolke in sosošolke. So tako... ne najdem besede za njih. Tako so, polne same sebe, da mi gre na bruhanje, vsakič ko jih slišim govoriti. Samo, da ni moja najboljša prijateljica pri tej družbi. Jasna je moja najboljša prijateljica, soseda in sošolka. Že od prvega razreda sva BFF, in tega ne bo ena gruča deklet, ki so polne same sebe, uničle. Ko gredo mimo mene, se skremžijo, in odhitio stran. Kako jih sovražim. Ko prispem, do parka, tam zagledam Jasno. Priteče do mene, ter me objeme. Že res, da se nisva videli že dve uri. Odideva, v knjižnico. Knjižničarka Mateja, nama pomaha. Jaz in Jasna sva dobesedno stalni stranki v knjižnici. Cele popoldneve preživiva. No razen kadar sva na plesnih ali gimnastiki. Pozabila sem povedati. Jaz hodim na plesne, Jasna pa na gimnastiko. Mateja je prišla do naju, ter nama pokazala dva vozička napolnjena s knjigami. Vsaka je zgrabila enega in začeli sva pospravljati knjige. Po opravljenem deli, sva se zavlekli v osamljeni kot, privlekli dve mizi in se začeli pogovarjati. »Družba dkspss so ogabne.« sem dejala. »Kaj sva že rekli, da to pomeni?« me je vprašala Jasna. »To pomeni D-dekleta, K-ki, S-so, P-polna, S-samih , S-sabo. Zdaj pa si zapomni!« sem ji odvrnila nazaj. Knjižnica je na nek način najno zatočisče. Mateja je čez čas prišla z dvema čajema. Eden je bil kamiličen za Jasno, drugi pa planinski, zame. Medtem, ko sva pili čaj in jedli bučkine brownije, sva se pogovarjali o DKSPSS. Jasni, gredo tako na živce. »Vedno, kadar gredo mimo, bi pretepla Lucijo. Ta je najhujša glava DKSPSS-ja. Najbrž še nikoli ni bilo hujše glave. Vedno ima meterske nohte, in njeni lasje. Blah!« je dejala. Lucija je bila v vrtcu s Jasno v skupini, in takrat sta se dobro razumeli, in prav zaradi tega, je Jasna ne mara preveč. Malo sva se še pogovarjali, delali nalogo in jedli Brownije. Potem sva pospravili in odšli vsaka v svoj dom. Zvečer sva se poklicali in se še malo pogovarjali, nato pa zaspali.
≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈
Hello!
Začela sem z novo zgodbo, ki bo izhajala na tri dni. Mogoče bo kdaj kakšna zamuda. Prvi del je bil bol kratek, ampak naslednji bo že bolši! Adijo!