PisalnicaKAKO SE PREŽIVI - 14. del: Šola v naravi, ali pač... 8. del
2
Bri🥴
*i*Nadaljevanje:*i*
Hodimo po mestu in nekateri se ozirajo za nami. Nekateri se delajo, da nas ni in nekateri ob pogledu na nas začnejo drugim nekaj šepetati. Dan je bil kljub temu prelep.
"Kak je vroče!! Stopila se bom!!!" se je pritoževala Mary. "Ne pretiravi!" je odvrnil Alex "Stavim, da je komi 24°!" "Ka bi zdle en sladoled!" so se Janiju pocedile sline. Kmalu so vsi hrepeneli po sladkem, hladnem sladoledu. Larysa je bila že čisto obupana: "Janiii! Ka si mogu omenit sladoled!?" "Pozabte na sladoled, pozabte na vročino, pozabte na...na *b*vse skupaj*b*!" se je zadrl Mih in nas nato nagovoril: "Poslušite me! Zdej smo tuki in nas nič ne bo ustavilo pri tem, da bi preživeli! Razen mogoče lakota...pa hladne temperature...pa bolezni... Ampak to nima veze! *i*Mi smo mi, in ostali bomo mi!*i* Ničesar se ne bomo ustrašil in kdorkoli, ki nam bo stal na poti, ga bomo *b*z mezincem*b* odstranili!" V točno tistem trenutku opazimo tisto oskrbnico iz doma, ki ljudi nekaj sprašuje. "Aaaaa!" zakriči Mih in se požene v beg. Mina zavzdihne: "Toliko o pogumu in neustrašnosti..." in stečemo za njimi. Oskrbnica zasliši krik in se obrne. Ko nas zagleda tudi ona steče za nami. Pobegnemo ji za staro šaro pred neko hišo in pridemo ven šele, ko gre mimo. "Uff! To je blo pa za las!" si oddahne Matt. "Imam idejo!" naznani Mih in nam jo zaupal. Takole bomo mo naredili: *i*izposodili*i* si bomo denar iz kakšne stojnice in z njim plačali ladjico do otoka s katerega smo pobegnili in tam vse povedali učiteljem, ki bodo seveda šli z nami nazaj.
Začnemo: Anny in Emelly zamotita prodajalko, Đenik in Mih si *i*isposodita*i* denar in odidejmo do pomola. "Čakite!" nas ustavi Jani "Zaka pa sploh rabimo dennar? Sej lahk jaz vozm 'našo' ladjo!?" Ivona mu odgovori: "Hst ti ne zaupam." Jani je nekaj užaljen, mi pa plačamo ladjico in se odpeljemo. Ko prispemo, začnemo iskati učitelje. Najdemo jih čisto obupane, umazane in prestrašene. Z njimi je tudi tisti kapitan od prejšnjič. Odpeljemo jih na ladjico in kapitan se niti ne zmeni za nas. Odplujemo do pomola in Mih vklopi GPS in odidemo v dom. Ko eden izmed učiteljev že hoče odpreti vrata, jih nekdo drug. Ko jo vidimo skoraj ne moremo verjeti!
*i*Nadaljevanje: (mogoče) jutri*i*
Hodimo po mestu in nekateri se ozirajo za nami. Nekateri se delajo, da nas ni in nekateri ob pogledu na nas začnejo drugim nekaj šepetati. Dan je bil kljub temu prelep.
"Kak je vroče!! Stopila se bom!!!" se je pritoževala Mary. "Ne pretiravi!" je odvrnil Alex "Stavim, da je komi 24°!" "Ka bi zdle en sladoled!" so se Janiju pocedile sline. Kmalu so vsi hrepeneli po sladkem, hladnem sladoledu. Larysa je bila že čisto obupana: "Janiii! Ka si mogu omenit sladoled!?" "Pozabte na sladoled, pozabte na vročino, pozabte na...na *b*vse skupaj*b*!" se je zadrl Mih in nas nato nagovoril: "Poslušite me! Zdej smo tuki in nas nič ne bo ustavilo pri tem, da bi preživeli! Razen mogoče lakota...pa hladne temperature...pa bolezni... Ampak to nima veze! *i*Mi smo mi, in ostali bomo mi!*i* Ničesar se ne bomo ustrašil in kdorkoli, ki nam bo stal na poti, ga bomo *b*z mezincem*b* odstranili!" V točno tistem trenutku opazimo tisto oskrbnico iz doma, ki ljudi nekaj sprašuje. "Aaaaa!" zakriči Mih in se požene v beg. Mina zavzdihne: "Toliko o pogumu in neustrašnosti..." in stečemo za njimi. Oskrbnica zasliši krik in se obrne. Ko nas zagleda tudi ona steče za nami. Pobegnemo ji za staro šaro pred neko hišo in pridemo ven šele, ko gre mimo. "Uff! To je blo pa za las!" si oddahne Matt. "Imam idejo!" naznani Mih in nam jo zaupal. Takole bomo mo naredili: *i*izposodili*i* si bomo denar iz kakšne stojnice in z njim plačali ladjico do otoka s katerega smo pobegnili in tam vse povedali učiteljem, ki bodo seveda šli z nami nazaj.
Začnemo: Anny in Emelly zamotita prodajalko, Đenik in Mih si *i*isposodita*i* denar in odidejmo do pomola. "Čakite!" nas ustavi Jani "Zaka pa sploh rabimo dennar? Sej lahk jaz vozm 'našo' ladjo!?" Ivona mu odgovori: "Hst ti ne zaupam." Jani je nekaj užaljen, mi pa plačamo ladjico in se odpeljemo. Ko prispemo, začnemo iskati učitelje. Najdemo jih čisto obupane, umazane in prestrašene. Z njimi je tudi tisti kapitan od prejšnjič. Odpeljemo jih na ladjico in kapitan se niti ne zmeni za nas. Odplujemo do pomola in Mih vklopi GPS in odidemo v dom. Ko eden izmed učiteljev že hoče odpreti vrata, jih nekdo drug. Ko jo vidimo skoraj ne moremo verjeti!
*i*Nadaljevanje: (mogoče) jutri*i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SUPER!!!Komi čakam nadaljevanje!
0
Anonimna miška 🕶️🐭🐁🐀
Bri🥴
Mislim, da bom nadaljevala kmalu.😁🩷👍
Moj odgovor:
gimnazijka
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
ne morm vec
Js ne morm vec hodt u solo prou ne morm . na ziuce mi ze gre da je usak dan isto, da se morm zbudit, it na bus, u solo, bit ceu dan tm in se muct pol pa domou in se ucit . vem da je se 3 mesce ampak men je to ogromno casa. ne morm se sploh ucit tok sm izmucena. ne vem kaj naj.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
