Ko se je Klara zaspano primajala ven, jo je Anej že nepotrpežljivo gledal - točno tak, kot Lana.
Nato so se hitro odpravili proti vili, Anej je svetil s svojo nočno svetilko. Čez 5 minut so že stali pred dvorcem. Ta je zgledal točno tako, kot podnevi pred nekaj dnevi, ampak je vendarle zgledal malo srhljiv, ker je bil celi poraščen in na pol propadel.
Tedaj pa se je Klara ustrašila:
“Ej, kaj vidve to tudi vidita?”
“Kaj?”, sta vprašala v en glas.
“Luč! O, zdaj je spet vse temno.”
“O čem govoriš, Klara, imaš privide?”, jo je zbodel Anej.
“Ne! Tam gori, za tistim oknom sem zagledala luč! Kot, da bi nehče svetil s svetilko”, je Klara pokazala na okno čisto desno v drugem nadstropju. To je bilo na njeno začudenje novo. Zdaj se je spomnila; to je bilo tisto okno, ki so ga že predvčerajšnjim videli skupaj z Aleksom. Ampak Lana jo je potegnila iz misli:
“Klara, najprej se zbudi, preden se takoj vstrašiš”
Klara se je razjezila. Pa zakaj ji ne verjameta! Ampak je pogoltnila jezo in odvrnila:
“Če pa je res bila luč!”
Anej in Lana sta samo zmajala z glavami in šli so v dvorec.
Celo pritličje so preiskali, a brez uspeha. No, saj vbistvu niso imeli nobenega cilja, ki bi ga hoteli doseč, Klara se je že začela spraševati, zakaj so sploh tu in kaj točno iščejo.
Ampak so vseeno preiskali še drugo nadstropje.
Na koncu hodnika so našli zaklenjena vrata, tako kot predprejšnji dan, ampak danes so zaslišali nekakšno šumenje za njimi. Ko pa so podrobneje prisluhnili, je vse utihnilo.
Lana je rekla:
“To je bil verjetno samo veter, ki poja skozi razbita okna.”
In s tem so se sprijaznili. Toda Klari se je vendarle zdelo, da bi morali preiskati to sobo, da morejo vrata nekako odpreti, saj je opazila, da je najverjetneje v tej sobi tisto novo okno.
Ampak že so šli ven in ni morala več razmišljati o tem, ker se je spomnila, kako je pred 2 dnevoma točno tukaj hodila domov z Aleksom. In spet so jo preplavile skrbi. Spet si je postavljala ta vprašanja, na katere ni imela odgovorov.
Ni se zavedala, kako je prišla domov, ampak naenkrat se je znašla v svoji postelji. Vso pot je premišljevala o tem, kaj se je zgodilo z Aleksom, zdaj pa je spet bila tako utrujena od skrbi, da je trdno zaspala in se naslednje jutro zbudila šele ob devetih.


Se nadaljuje...