Jej, še ena zgodba, ki je po vsej verjetnosti ne bom nikoli dokončala!! Nsn, od petdesetih ki sem jih na Pilu začela pisat sem dve že, tako da tale bo (upamo da) tretja. Preden začnete brat pa še en tak warning: ta zgodba je kriminalka, tako da bo vsebovala težke teme kot so umori ali nasilje, prav tako pa bo omenjena kri (vem da je to za ene trigger) tkoda če vam to ni ravno prijetno, pol rajši ne brat :)

----

Za Eleno Burgundy se je vsak dan vlekel. Današnji pa še posebej. Kot detektivka, ki so jo premestili na drugo postajo, bo verjetno potrebovala še nekaj časa da se bo navadila na novo delovno okolje. Po vseh izpolnjenih poročilih je že odštevala čas do konca njene izmene, ko je njen telefon zazvonil s tistim piskajočim zvokom, ki ga še vedno ni znala spremeniti.

Na zaslonu se je izrisala številka njenega šefa, in pritisnila je zelen gumb. "Burgundy, moja pisarna. Zdaj." Preden je lahko sama rekla karkoli, je kratek pisk že oznanil, da je njen šef prekinil. Tako je lahko samo zavzdihnila in se po širokih stopnicah odpravila v zgornje nadstropje, kjer so se nahajale pomembnejše pisarne.

Pisarna gospoda Eversa je že videla boljše čase. Prostora se je držal močan vonj po kavi, in na mizici v kotu je bilo zloženo mnogo skodelic. Papirji in poročila so bila razmetana po celi mizi, ko pa je stopala do njegove mize je skoraj pohodila tri kulije.

Kljub vsemu neredu, pa je bil gospod Evers pravo nasprotje. Bil je sveže obrit, njegova srajca prfektno polikana, čevlji lepo zloščeni. Od njega je v Elenine nosnice vel vonj po dragem prfumu, ki mu ga je njegova žena verjetno prinesla iz enega od njenih mnogih potovanj.

Ko je videl, da je Elena stopila v pisarno, se je odkrhal in z nizkim, raskavim glasom začel govoriti.
"Slišal sem, da je to tvoj prvi dan tukaj. Se lepo privajaš?"
Rahlo je pokimala in si pomela dlani. Ni razumela zakaj bi bilo to tako pomembno, zato je raje ostala tiho. Šef si je nekal zapisal in nadaljeval.
"Seveda te nisem poklical za to. Imam primer zate"

Rahlo se je vzravnala. Dobiti primer kljub predsodkom javnosti ni bilo tako lahko. Vsi so vedno šli starejšim, bolj izkušenim detektivom, še posebej taki ki so jih šefi poznali. Čeprav jih je imela na svoji prejšnji postaji veliko, je bilo rahlo čudno, da ga je na novi lokaciji dobila že prvi dan.

Vseeno, seveda ne moreš zavrniti priložnosti (le kdo bi raje urejal poročila?).

"Kdo je žrtev?"
Šef ji je čez mizo podal mapo z dokumenti.
"Kaja Fallrise, ženska, šestindvajset let. Bila je pogrešana tri dni, danes zjutraj so jo našli mrtvo pod Južnim mostom. Policija sumi, da to ni bil kraj umora, in da jo je naplavilo. To boš presodila ti.

Pokimala je. "Hvala, se bom lotila." S tem se je šef posvetil nazaj svojemu računalniku, znak da lahko odide. Čeprav je bila vesela, je bil zdaj njen korak malo težji. Žrtev je bila oseba, takšna kot ona, le eno leto starejša. Na njej je bilo, da najde storilca.

----
Ful kratek del ker nimam tok časa, sorii :I
Tole je bil mal tak prolog da lahko munchate na njem while I cook something up (hihihi)
No, lepo se mejte, rada vas imam <3
Sova22