Pisalnica
Sunkovito sem odprla oči. Nad mano se je sklanjal tisti *i*novi vampir*i*. Prestrašila sem se in se odkotalila ter napol padla iz njegovega naročja. "šššššššššš ne boj se. Samo jaz sem."
"pa saj te sploh ne poznam." Zavzdihnil je. "Drži. A saj si me že videla na hodniku. In skoraj sem te podrl."
Nisem mu mogla odgovoriti. Bil je tako lep.
"Kaj bi te pomirilo?" me je vprašal.
"Ti" sem dahnila. Nasmeh se mu je razlegel do ušes.
"Kaj hočeš od mene?" je vprašal
"Pomiri me." In me je res prav na tak način kot sem si želela. Poljubil me je. In jaz sem mu poljub vrnila. Naenkrat sem se zavedala da to ni vredu. Hotela sem ga odrinit pa me je le še bolj priklenil nase. In sem se vdala. Kaj drugega pa bi lahko storila. Bil je najboljši občutek na svetu. Najbrž zato ker nisem okusila veliko dobrih občutkov. A še vseeno. Zdaj sem bila prepričana da je bila to ljubezen. In nisem se več bala. Hvaležna sem bila da občutek obstaja. Nenadoma sem na jeziku začutila mjegobe podočnike in ni bilo več dvoma da je vampir. On pa očitno zame ni vedel saj se je sunkovito odmaknil in zasoplo izjavil. "Vampirka si!?!?" Zahahljala sem se. "Kaj ni očitno?" Zmajal je z glavo. Z nadnaravno hitrostjo je vstal in odšel.
Še kakšnih deset minut sem tako ležala in obujala lep spomin. Nato sem zmedena vstala in šla pod tuš. Kljub temu da ne rabim spanja sem se vlegla v posteljo in razmišljala o današnjm dnevu. Nenadoma me je zajela jeza. Zakaj je odšel ko je zvedel da sem vampirka? Sem preslaba ker sem iste vrste kot on? Porodilo se mi je toliko vprašanj da si kljub mojim sposobnostim nisem znala odgovoriti na vsa.
Upam da vam je všeč.
#LAROI:blush::kissing_heart:
"pa saj te sploh ne poznam." Zavzdihnil je. "Drži. A saj si me že videla na hodniku. In skoraj sem te podrl."
Nisem mu mogla odgovoriti. Bil je tako lep.
"Kaj bi te pomirilo?" me je vprašal.
"Ti" sem dahnila. Nasmeh se mu je razlegel do ušes.
"Kaj hočeš od mene?" je vprašal
"Pomiri me." In me je res prav na tak način kot sem si želela. Poljubil me je. In jaz sem mu poljub vrnila. Naenkrat sem se zavedala da to ni vredu. Hotela sem ga odrinit pa me je le še bolj priklenil nase. In sem se vdala. Kaj drugega pa bi lahko storila. Bil je najboljši občutek na svetu. Najbrž zato ker nisem okusila veliko dobrih občutkov. A še vseeno. Zdaj sem bila prepričana da je bila to ljubezen. In nisem se več bala. Hvaležna sem bila da občutek obstaja. Nenadoma sem na jeziku začutila mjegobe podočnike in ni bilo več dvoma da je vampir. On pa očitno zame ni vedel saj se je sunkovito odmaknil in zasoplo izjavil. "Vampirka si!?!?" Zahahljala sem se. "Kaj ni očitno?" Zmajal je z glavo. Z nadnaravno hitrostjo je vstal in odšel.
Še kakšnih deset minut sem tako ležala in obujala lep spomin. Nato sem zmedena vstala in šla pod tuš. Kljub temu da ne rabim spanja sem se vlegla v posteljo in razmišljala o današnjm dnevu. Nenadoma me je zajela jeza. Zakaj je odšel ko je zvedel da sem vampirka? Sem preslaba ker sem iste vrste kot on? Porodilo se mi je toliko vprašanj da si kljub mojim sposobnostim nisem znala odgovoriti na vsa.
Upam da vam je všeč.
#LAROI:blush::kissing_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
res mi je všeč se veselim novega dela
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
