Sunkovito sem odprla oči. Nad mano se je sklanjal tisti *i*novi vampir*i*. Prestrašila sem se in se odkotalila ter napol padla iz njegovega naročja. "šššššššššš ne boj se. Samo jaz sem."
"pa saj te sploh ne poznam." Zavzdihnil je. "Drži. A saj si me že videla na hodniku. In skoraj sem te podrl."
Nisem mu mogla odgovoriti. Bil je tako lep.
"Kaj bi te pomirilo?" me je vprašal.
"Ti" sem dahnila. Nasmeh se mu je razlegel do ušes.
"Kaj hočeš od mene?" je vprašal
"Pomiri me." In me je res prav na tak način kot sem si želela. Poljubil me je. In jaz sem mu poljub vrnila. Naenkrat sem se zavedala da to ni vredu. Hotela sem ga odrinit pa me je le še bolj priklenil nase. In sem se vdala. Kaj drugega pa bi lahko storila. Bil je najboljši občutek na svetu. Najbrž zato ker nisem okusila veliko dobrih občutkov. A še vseeno. Zdaj sem bila prepričana da je bila to ljubezen. In nisem se več bala. Hvaležna sem bila da občutek obstaja. Nenadoma sem na jeziku začutila mjegobe podočnike in ni bilo več dvoma da je vampir. On pa očitno zame ni vedel saj se je sunkovito odmaknil in zasoplo izjavil. "Vampirka si!?!?" Zahahljala sem se. "Kaj ni očitno?" Zmajal je z glavo. Z nadnaravno hitrostjo je vstal in odšel.
Še kakšnih deset minut sem tako ležala in obujala lep spomin. Nato sem zmedena vstala in šla pod tuš. Kljub temu da ne rabim spanja sem se vlegla v posteljo in razmišljala o današnjm dnevu. Nenadoma me je zajela jeza. Zakaj je odšel ko je zvedel da sem vampirka? Sem preslaba ker sem iste vrste kot on? Porodilo se mi je toliko vprašanj da si kljub mojim sposobnostim nisem znala odgovoriti na vsa.

Upam da vam je všeč.
#LAROI:blush::kissing_heart: