Pisalnica
HEJJJJJ,
misel na tistega neznanca me je tako vznemirjala da sem popoldne dvakrat bruhala. To se mi še nikoli ni zgodilo in to me je vznemirjalo hkrati pa nepopisno privlačilo. Nisem si znala razložiti tako svojega kot njegovega početja. v šoli sva se drug drugega izogibala, a takrat ko sva se srečala z oči sem v njegovih našla neko čustvo ki je bilo pri meni po mojem zelo vidno. Nisem prepričana a mislim da je bila to ljubezen... brr ta beseda me je zelo prestrašila. Nisem si mogla predstavljati sebe.... s fantom ob strani. nekako ni bilo prav. Bila sem samotarka. To je bilo življenjsko vodilo vampirjev. Ko sem to pomislila je pred mano zašvigala svetloba. Ko se je končno ustavila sem prepoznala mojega starega prijatelja Svita. "Končno si se naučil teči" sem se mu posmehovala. Preslišal je mojo opazko in takoj začel z bistvom. "V mestu je nov vampir." ob njegovih besedah so se mi naježile dlake na rokah. "Kako" sem dahnila. "Tega še ne vemo a mislim da bomo kmalu izvedeli." "Čakaj *i*bomo*i* ?" "Seveda pomagala boš."
"Kar misli si."
Nenadoma mi je bilo jasno kdo je ta novi vampir. "Pa ne on" sem zastokala. Svit me je zmedano pogledal. "Kaj?" je vprašal. "Ahhhhhhh nič nič" sem rekla hkrati pa pogledala v njegove misli in ugotovila da mi ne vrjame. Izgovorila sem se da morem iti. tudi tega mi ni vrjel. A me ni zadrževal. Ko sem končno prišla domov sem si močno oddahnila. Nič več se mi ni bilo treba pred komerkoli pretvarjati. Saj doma ne. Nekdo me je z roko prijel za ramo. Poskočila sem. Za mano je stal tisti ki se je takrat zaletel vame. "Živjo Larisa". Imel je prečudovit glas. Nisem mu mogla odgovoriti. nenadoma me je zajela tema...
Upam da vam je všeč
#LAROI:kissing_heart:
misel na tistega neznanca me je tako vznemirjala da sem popoldne dvakrat bruhala. To se mi še nikoli ni zgodilo in to me je vznemirjalo hkrati pa nepopisno privlačilo. Nisem si znala razložiti tako svojega kot njegovega početja. v šoli sva se drug drugega izogibala, a takrat ko sva se srečala z oči sem v njegovih našla neko čustvo ki je bilo pri meni po mojem zelo vidno. Nisem prepričana a mislim da je bila to ljubezen... brr ta beseda me je zelo prestrašila. Nisem si mogla predstavljati sebe.... s fantom ob strani. nekako ni bilo prav. Bila sem samotarka. To je bilo življenjsko vodilo vampirjev. Ko sem to pomislila je pred mano zašvigala svetloba. Ko se je končno ustavila sem prepoznala mojega starega prijatelja Svita. "Končno si se naučil teči" sem se mu posmehovala. Preslišal je mojo opazko in takoj začel z bistvom. "V mestu je nov vampir." ob njegovih besedah so se mi naježile dlake na rokah. "Kako" sem dahnila. "Tega še ne vemo a mislim da bomo kmalu izvedeli." "Čakaj *i*bomo*i* ?" "Seveda pomagala boš."
"Kar misli si."
Nenadoma mi je bilo jasno kdo je ta novi vampir. "Pa ne on" sem zastokala. Svit me je zmedano pogledal. "Kaj?" je vprašal. "Ahhhhhhh nič nič" sem rekla hkrati pa pogledala v njegove misli in ugotovila da mi ne vrjame. Izgovorila sem se da morem iti. tudi tega mi ni vrjel. A me ni zadrževal. Ko sem končno prišla domov sem si močno oddahnila. Nič več se mi ni bilo treba pred komerkoli pretvarjati. Saj doma ne. Nekdo me je z roko prijel za ramo. Poskočila sem. Za mano je stal tisti ki se je takrat zaletel vame. "Živjo Larisa". Imel je prečudovit glas. Nisem mu mogla odgovoriti. nenadoma me je zajela tema...
Upam da vam je všeč
#LAROI:kissing_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG fuuul je kuul! Še tako naprej (;
1
Delphy
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
