Potrkala je na vrata. Nestrpno je čakala na odgovor. »Naprej!« se je zaslišalo. Dekle, ki je še vedno nepremično stalo pred vrati, malo v strahu, malo v radovednosti, je čez trenutek stopilo skozi vrata. »Nimam celega dneva strmeti v vrata, delo imam!«
Dekle z imenom Lynda je vstopilo. Stara je bila kakšnih 16 in pol. Imela je sinje modre oči in lešnikove rjave barve lase, ki so ji segali nekje do sredine hrbta. Oblečena je bila v črne pajkice in temno rožnato jakno.
Bil je začetek poletja in ker še ni dokončala srednje šole, je ob vikendih pomagala na policiji. Po navadi je pomagala urejati papirje, na katerih so bili napisani osumljenci kakšnega vloma. Pomagal ji je Liam, ki je na policiji delal že kakšna 4 leta. Običajno je delal v pisarni, redkeje pa so ga spustili na teren s kakšnim sodelavcem, ki je imel več izkušenj.
»Dobro jutro, g. Watson,« je začela Lynda. »Oprostite, ker vas tako zgodaj zjutraj motim, ampak prosim za sodelovanje na terenu.«
Watson se je zasmejal. »Kaj je tako smešnega? Tukaj delam že vsaj leto in pol, pa cel vikend sedim samo v pisarni in urejam papirje!« Je bila užaljena ob Watsonovi reakciji na njeno prošnjo.
»Urejanje papirjev je pomembno delo gdč. Clarke, tudi Liam Boose ga je mogel opravljati in še vedno ga, zato – če ne želiš opravljati svojega dela – tam so vrata,« ji je zabrusil Watson.
Naj vam ga na kratko predstavim. Watson je v bistvu šef največje policijske postaje v New Yorku. Je visok moški, ne bi sicer rekla da je debelejši in vitkejši, no, nekaj vmes je. Običajno ima na sebi temnejše kavbojke in karirasto srajco.
»Če misliš, da si pripravljena,« je zavzdihnil Watson (ki je bil naveličan Lyndijinih prošenj), »lahko naslednji vikend začneš razreševati primer umora v Hatley street.«
»Superca!« je bila naavdušena.
»Z Liamom Booseom,« je dokončal.

Hojla! Upam, da uživate zadnji vikend pred šolo. Napisala sem novo zgodbico in upam, da vam bo všeč!:blush::heart:
Lp, vaša Cupcake