No, 1. del zgodbe je pred vami in upam, da boste uživali med branjem.:blush:
-----------------------------

"Lepo se boš imela ljubica! V novi šoli ti bo gotovo krasno!" je Mii prigovarjala mama, ko sta stali pred šolskimi vrati. V odgovor ji je hčerka le zamrmrala in pri tem še vedno strmela v zgradbo, ki bo njena nova šola. Bila je ogromna kamnita stavba z visokimi vhodnimi vrati in veliko medeninasto uro nad njimi. Šola je izgledala stara in videti je bilo, da na njej veljajo stroga pravila, saj so se vsi učenci, ki so vstopali skozi vhodna vrata, vedli zelo uglajeno. Ni bilo slišati otroškega vika in krika, temveč samo tiho pogovarjanje. Stisnilo jo je pri srcu - ta šola ji niti malo ni všeč!
Ravno, ko je premišlevala ali še ima možnost prepisa na drugo šolo, je pristopila gospa starejšega videza in ogovorila Mio: "Pozdravljena. Ti si gotovo Mia," Hotela je nekaj reči, a se njena usta preprosto niso hotela odpreti! Na mesto nje je spregovorila mama: "O, dober dan. Vi ste gospa Zmazek, kajne?" "Seveda," je prikimala gospa. "Pospremila vaju bom k ravnateljici,"
Vstopile so v šolo in se odpravile po hodnikih.

Čez nekaj časa so prišle do vrat na katerih je bila bela tablica z zlatim napisom *i*pisarna: ga. Perič, ravnateljica*i*
"Naprej," se je zaslišalo iz pisarne, kot bi ravnateljica vedela, da je nekdo pred vrati. Ga. Zmazek je odprla vrata in vse je zaobjel močan vonj po mačkah. Ravnatejica je sedela za mizo in božala mačko, ki ji je mirno spala v naročju. Njene druge mačje prijateljice pa so hodile po pisarni in delale... no... stvari, ki jih pač mačke počnejo. "Kar naprej, kar naprej!" jih je vabila ravnateljica in čisto pozabila na mačko, saj je ta poletela na tla, ko se je ona vstala. Mački, ki sta ležali na stolih za obiskovalce, je pregnala stran in prijazno povabila Miino mamo, da prisede. "Gospa Zmazek, pospremite novo učenko v njen razred," je dejala ravnateljica in se nato posvetila Miini mami. "Torej, gospa... " "Hermec, Ana Hermec," jo je navdušeno dopolnila Miina mama.

Kmalu sta Mia in ga. Zmazek prišli do razreda. "Zdaj moram iti. Vso srečo," je rekla gospa in odšla. Mia je pogledala vrata. Potrkala je in, ko je zaslišala učiteljičin 'naprej' je vstopila. Učiteljica je prijazno pozdravila novo učenko: "Dobrodošla, bi nam lahko kaj povedala o sebi?" Mia je prestrašeno pogledala proti razredu in nerodno začela: "Emm... Z-zdravo... Ja-jaz se Mia... Mia Hermec.. in... mmm... " "A vedno takole momljaš?" je zdolgočaseno vprašala punca s kitkami v zadnji klopi in se naslonila na roko. "Ker bom zaspala," "Lana, tako dolgočasno pa že ni, da bi zaspala. Gotovo je Mia samo živčna. Kajne Mia? Raje se usedi in se boš lahko predstavila med odmorom, prav?" Mia je poiskala prazno mesto in se usedla. Počutila se je prav trapasto!
"Hej," je zaslišala zraven sebe. Obrnila se je in zagledala fanta. *i*Izgleda zmešan...*i* si je mislila. "Si že kdaj slišala za magične živali? A veš da magične veverice obožujejo glasbo? in da... " "Učiteljica, Erik *i*spet*i* govori neumnosti o tistih butastih čarobnih živalih!" Bila je tista punca s kitkami. Učiteljica je zavzdihnila. Očitnoje imela tega že dovolj. "Erik... Lahko vsaj eno šolsko uro NE gvoriš o teh tvojih živalih?" Ves razred se je zahihital. Mia se je zamislila *i*No, zdaj pa niso več videti tako uglajeni kot prej...*i*

Kmalu je zazvonil šolski zvonec in vsi so se napotili iz razreda. Mia je že hotela oditi, ko je nekdo za njo zaklical: "Hej ti, ta nova!"
--------------------------
Toleje bil 1. del , čeprav dan kasneje kot sem načrtovala in malce kratek.