Danes smo končali prej, ob 12.00 in zato sem šla domov. Kmalu ko sem prišla domov mi je Nik pisal: Hej bi se dobila danes zvečer? Lahko bi šla tam malo po mestu. Kaj praviš? Nisem vedela kaj odgovoriti. Še vedno imam kazen do naslednje nedelje. Torej še en teden in 2 dni. Nato sem mu odpisala da ne bi mislil da se ga izogibam: Bom videla, imam se še za učiti, jutri pišemo geografijo, se spomniš? Seveda je to neke vrste res ampak bi seveda pustila učenje na miru in odšla z Nikom v mestom, (sliši se kot da sva par ampak mi ni niti malo všeč, mislim je prijazen,… ampak tudi on ni vame, se mi zdi) pri kosilu, doma sem mamo vprašala ali gresta danes kam zvečer in mi je rekla da sta doma. To sem jo vprašala saj velikokrat gresta zvečer kam in sem sama, pa še mislila sem iti z Nikom v mesto. Potem pa sem jo iskreno vprašala: Mami bi lahko danes odšla v mesto? Zakaj pa? S kom? Me je vprašala. Z Tinkaro se dobim, šli bi malo po mestu, sem ji rekla. Prosila sem jo da mi za danes oprosti kazen. Bila je ponosna name saj sem jo vprašala za dovoljenje in ker sem jo lepo prosila ter se nisem na skrivaj izmuznila iz hiše. Bila sem šokirana saj sem mislila da se mi bo zadrla da je kazen pač kazen! Ker sem bila do nje iskrena (tako je rekla ona) mi je za danes oprostila kazen. Začela sem se slabo počutiti (pa nič me ni bolelo ampak me je pekla vest) saj sem ji rekla da se dobim z Tinkaro, v bistvu pa se z Nikom. Šla sem se učit za geografijo, in še hitro odpisala Niku: Hej! Z veseljem se lahko danes okoli 6. ure dobiva v mestu pri glavnem trgu. Zmenjeno? Kmalu je odpisal: Seveda, te lahko starši pripeljejo ali kako boš? Z avtobusom bom šla, sem napisala. Kako sem bila vesela da nimam več kazni (za en dan) hitro sem se pripravila in sem šla na avtobus. Odložil je blizu mesta zato sem do centra odšla sama. Ko sem prišla v center sem ga že od daleč zagledala kako sedi na klopci in gleda naokoli. Kaj pa ima v roki? Ne mogoče, ali ima v roki res 2 pločevinki red bulla?...