hajj gajzz,:kiss:
nov dell, hvala usm za support hvala vam ress<3 uglavnem ja, hvala vsem k ste moji feni, dejm 15 jih je al kok že, no upam da boste užival, če nejdete kšno napako mi povejte da popravmm<3 mislm da je mau dalši kokr ponavad:)
-------------------------------------------------------
Potem se še nekaj časa pogovarjava o Jamesu in Amelia mi pove nekaj o luštnem tipu iz njene šole, potem pa nekako prideva do mojih staršev.

»Ja, danes sta prišla domov,« ji povem.

»Kdaj pa?«

»Ne vem, ko sem prišla domov, sta bila tam.«

»In kaj si jima rekla?«

»Rekla sem, da sem bila z Emily.«

»Pa sta verjela?«

»Pa že, saj ne marata siliti vame. Tako ali tako se slabo počutita, ker ju toliko ni doma. Sploh ne vem kje hodita, onadva pa verjetno tega ne vesta zame.«

»Oh. Pa jima misliš povedati?«

»Ne. Da mama znori in začne pridigati, da sem premlada? Ne hvala.«

»V redu bo,« mi reče in me objame. To je vse kar potrebujem.

»Mislim, da bom morala iti, babi me rabi« mi reče Amelia.

»Ja itak, v redu je.«

Tako se posloviva, plačava račun in greva vsaka v svojo smer. Pogledam na telefon in vidim še eno sporočilo od Jacka. O moj bog si rečem. Samo pogledam in nič ne odgovorim. Če mi misli še pisati ga bom blokirala. Razmišljam ali naj to povem Emily.
Po eni strani imam občutek, da bi ji morala, če bo izvedela po naključju si bo lahko to predstavljala narobe. Ampak kaj naj ji rečem. Jack mi piše. Ne ne morem. Lahko ga blokiram in to ostane med nama.

Usedem se na klopco in nekaj napišem Jamesu. Odgovori mi.

James: Hej, kako si?
Sophie: V redu, ti?
James: Tudi.
Sophie: Si kaj počel danes popoldne?
James: Samo eno stvar.
Sophie: Povej, katero?
James: Razmišljal sem.
Sophie: O čem?
James: Mislim, da bi bilo bolje vprašanje o kom?
Sophie: Dobro, o kom?
James: O tebi.

V tistem trenutku se ustrašim, da se bo moj želodec obrnil na glavo. Strmim v sporočilo. Ne vem kaj naj rečem. Strmim v sporočilo. Heca se. Zagotovo se šali.

Sophie: Ne, resno mi povej.
James: Saj ti govorim resnico, o tebi sem razmišljal.
Sophie: Pa je to dobro ali slabo?
James: Dobro!
Sophie: Lepo, potem.

Aha, tako torej. O meni je razmišljal.. Odpravim se proti domu in med tem si pišem z Jamesom. Na prehodu za pešce spustim pogled s telefona, potem pa nadaljujem.

Pred hišo zataknem telefon v zadnji žep kavbojk in odklenem. Očeta samo pozdravim, mame pa itak ni, zato se odpravim v sobo. Pred večerom imam še nekaj časa za Jamesa potem pa si moram umiti lase. Telefon vzamem nazaj in nadaljujem pogovor.

***
Pogledam se v ogledalo. Mokri lasje mi padajo čez ramena. Na ramenih imam majhne kapljice vode. Moj obraz je svež. Nekaj časa se še opazujem, potem pa se oblečem in začnem sušiti lase. S krtačo grem skoti lase, topel zrak pa mi piha v obraz.

V glavi si naredim majhen plan kako bom Emily povedala, da mi Jack piše. Mogoče je najbolje da ji vse skupaj samo pokažem. Da bo prav razumela. Emily je zelo ljubosumna oseba, če bi samo videla eno sporočilo bi čisto ponorela in mogoče z mano ne bi govorila več dni.

Spomnim se še na Jamesa. Tudi njemu moram povedati, ker on nikakor ne sme izvedeti na napačen način. Ne morem si predstavljati, da mi na sladoledu zapiska telefon in na zaslonu piše Jack, James pa to vidi. Zagotovo bi bilo v sekundi vse uničeno.

Nekaj časa vame piha topel zrak, potem pa fen izklopim in ga pospravim v omaro. Odpravim se v kuhinjo, kjer oče na televiziji gleda košarkarsko tekmo, jaz pa samo vzamem kozarec vode in grem v sobo.


Usedem se za svojo mizo in z drugega predala vzamem rožnat a3 zvezek. Prelistam ga do prve nepopisane strani in z modrim kemičnim svinčnikom napišem naslov ti. V ta zvezek pišem že od sredine osmega razreda. Mislim, da nihče ne ve za njega razen če kdo brska po mojih stvareh. Vanj pišem pesmi, večina od teh je bolj žalostnih a to mi pomaga.

Začnem pisati in besede, kar same letijo po papirju, rime niso težava. Kmalu obrnem novo stran in nadaljujem.
----------------------------------------------
thats all, če bi kdo biu nasledn fen sm povejtee:)