Hey! V prejšnem delu ni bilo nič takega v tem delu pa se bo vse začelo, Emmo sm že malo opisala in tudi njenega mačka če še niste videli klknite :arrow_left:. Hvalaaa vsem za lepe komentarje in tudi za ideje!!! :gift_heart:

*b*1.POGLAVJE*b*

Hey! Jaz sem Emma, in če koga zanima ne moje življenje ni posebno in ne grozno je. Če se zdaj sprašuješ zakaj, zato, ker moja šola je grozna noben me ne mara in vsi ampak res vsi me zafrkavajo in nimam niti enega frenda. Ja tudi doma ni najbolje. Vedno ko pridem domov nikogar ni, staršev itak nikoli ni doma, ker vedno delata po delu pa gresta vn s prijatelji. Tako, da sm več ali manj sama in ja. Tudi starša nista najboljša,
1. Nikoli se mi ne posvetita, itak ju nikoli ni doma.
2. Nimam telefona, ne računalnika, ne nič ker kot sm že rekla ju ne briga zame, ne kaj delam, ne kaj počnem nič.
3. Veliko stvari, ki jih zdaj ne bom razlagala.
Skoraj vedno sem usamljena nimam, ne sestre ali brata, ne prijateljev, ne ljubljenčka. Saj je v redu bom zmogla! Vem! komu pa lažem ne zdržim več! Lahko noč moram iti spat jutri je šola!
Dobro jutro, zdaj se rabim iti urediti potem pa v šolo. Ko sem prišla domov sm videla prismo, ampak ne navadno pismo. Zgledala je zelo staro kot, da bi jo delali v starem veku. Odprla sm ga in pisalo je:
Dober dan....bla...bla....bla
Vaša hčer je bila uspešno prijavljena v šolo upam, da kmalu pridete vas že čakamo......
Akademija Čarobni gozd

Kaj! Kaj je to? Straša mi nista nič rekla. Počakala sem dokler nista prišla. To je bilo ob devetih ponoči. Resno, kaj je to! A se selimo? sm zakričala! Starša sta mi povedala: Tvoja razredničarka nama je rekla, da si zelo usamljena in, da te velikokrat sliši jokat na stranišču in naju itak nikoli ni doma tako, da sva se odločila, da gremo na počitnice in si uzamemo čas. Ne morem vrjeti končno gremo nekam sem navdušeno in veselo zakričala, da me je cela vas slišala. To noč nisem mogla spat, od navdušenja. Sam kam bomo sploh šli? Nasljedni dan sm ustala že ob šestih in takoj zbudila starša. hejj!!!! zbudita se. Ko sm ju zbudila sta bila malo tečna ampak to mi ne bo pokvarilo dneva sem si rekla. Imela sem veliko vprašanj in na vse sm tudi dobila odgovor.
Gremo v majhno mestece kjer je malo ljudi in mestece je obdano z gozdom, ki se imenuje Čarobni gozd. Komaj že čakam. Od zdaj naprej bom čisto druga oseba. Imela bom zravnane lase, ker si jih bom ravnala, nehala bom nositi očala ker prav zaprav jih niti ne rabim veliko samo za branje, bila bom bolj družabna saj bom začela čisto novo življenje. Že danes gremo in moram še spakirati. Vzela sem velik kovček in notri najprej nametala cunje potem pa končno moje najljubše stvari. Knjige Harrya Potterja in ostale knjige, vse moje pliškote itak, povno jih imam... ko je bil moj kovček že poven sem ga komaj zaprla in takoj stekla v dnevno in rekla: Gremo!!! Mudi se nam jutri grem že v novo šolo. Čakaj malo za preselit rabimo vse spakirati in to traja, glede šole pa a se veseliš? je rekla mama. Seveda se nov začetek bo sem rekla.
....... konec 1.poglavja