Naslednji dan so se začele dogajati čudne stvari. Sedim na klopci in komaj čakam Lejo in Julijo. Zaslišim pesem Poletje v školjki in kar na enkrat se mi v glavi začno odvijati vsi lepi trenutki ki sem jih preživela z Valom. Kako toplo mi je pri srcu ko pomislim na lansko šolsko leto. Še naprej razmišljam o Valu in zagledam Lejo. Vsa objokana priteče skozi vhodna vrata, ker je slišala, kako se Val pogovarja z Jašem in Liamom ter jima razlaga kako lepa in prijazna je Ula. Cel svet se mi je zrušil. Kar na enkrat se po mojih licah začnejo teči velike krokodilje solze. Kako čutim da se moje srce razbilo v 1000 malih drobcenih koščkov.
Med poukom sem tiha in zeloooo žalostna. Julija se druži samo še s grozno Ulo ter tečno Tino. Komaj čakam da bo čez minuto konec pouka in da lahko stečem ven in šole in vse skupaj še enkrat premislim.
_________________________________________________________________________________-
No to je moja zgodba.
O Juliji sploh ne bom govorila. Val pa, no on ima pa svojo popolno Ulo.
Ura je 7.55 jaz pa še vedno sedim pod drevesom.
Med poukom sem tiha in zeloooo žalostna. Julija se druži samo še s grozno Ulo ter tečno Tino. Komaj čakam da bo čez minuto konec pouka in da lahko stečem ven in šole in vse skupaj še enkrat premislim.
_________________________________________________________________________________-
No to je moja zgodba.
O Juliji sploh ne bom govorila. Val pa, no on ima pa svojo popolno Ulo.
Ura je 7.55 jaz pa še vedno sedim pod drevesom.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Komaj čakam nov del:))
0
LunaLovegood (neprijavljena)
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica