Pisalnica
Noben ni razumel. Razen Edgar, napol. "Tudi proti Arabeli je imel nekaj" Mu povem. Brez besed sedi tam, na preprogi in guba čelo. Nenadoma odločno vstane, da se jaz, v svoji domišliji, zdrznem. "Pridi" Sledim mu. Skozi pasja vratca, do Arabeline sedaj prazne hiše. Na mizi leži listek, na katerem je napisanih bogih pet besed. *i* Kmalu se vrnemo, pazite se *i* .Brez besed se spogledava. Nato pa vzkliknem. "Kristjan!" Njegov pogled se omrači. Odpre usta, a ga prehitim. "Ne bodo ga tako hitro ugrabili. Preveč sumljivo bi bilo" Malo se sprosti. Nenadoma se mu oči zasvetijo, glava se dvigne. "Sledi!" Saj res! Sledi v blatu. Obadva naenkrat planeva proti vratcem, da se zaletiva, ko poskušava čim hitreje priti skozi majhna vratca."Punce imajo prednost" Mi nakaže in brez besed smuknem ven. Srečo imava, da je nehalo deževati, in so se sledi ohranile. Stečem za njimi, z Edgarjem tesno za petami. Oziroma tacami. Sledi naju vodijo v gozd. Edgarja, ki je boljši sledilni pes, spustim naprej. Naenkrat se ustavi, da se zeletim v njega. Osramočeno stresem z glavo. A v trenutku razumem, zakaj se je ustavil. Povodenj je dvignila reko. ln zdaj je bila res, res velika, in zelo, zelo hitra. "Sledi se nadaljujejo na drugi strani" Rečem. "ln morava jim slediti" Me dopolni. Neodobravajoče odkima. Jaz pa se, preden še kaj reče, vržem v mrzlo ter blatno vodo.
Ne morem plavat. Ne morem glave držati na površju. Ne morem. Ne morem. Pustim telo, da potone. V sebi nenadoma začutim mir. Odprem oči. Blato se je zadrževalo bolj zgoraj, spodaj, na dnu, pa se je videla vsaka podrobnost. Voda je bila mirna, komaj, da se je premikala. Z tacami se odrinem, in lahkotno zaplavam. Vau, kako je lepo. Nikoli nisem bila tako mirna. Preden sem se zavedla, sem prišla do druge strani reke. Edgar, ki je bil komaj na sredini reke, je pobuljil. Ni me mogel slišati, zato sem mu pokazala, naj se potopi. Ubogal me je. Čez nekaj sekund je prišel iz vode, ter se stresel. "Hvala" zasope. Stečeva naprej. Po pol ure teka prideva do jase. Izmučena, mokra in utrujena se vležem pod drevo. "Tu bova prenočila" Odloči Edgar.
Ne morem plavat. Ne morem glave držati na površju. Ne morem. Ne morem. Pustim telo, da potone. V sebi nenadoma začutim mir. Odprem oči. Blato se je zadrževalo bolj zgoraj, spodaj, na dnu, pa se je videla vsaka podrobnost. Voda je bila mirna, komaj, da se je premikala. Z tacami se odrinem, in lahkotno zaplavam. Vau, kako je lepo. Nikoli nisem bila tako mirna. Preden sem se zavedla, sem prišla do druge strani reke. Edgar, ki je bil komaj na sredini reke, je pobuljil. Ni me mogel slišati, zato sem mu pokazala, naj se potopi. Ubogal me je. Čez nekaj sekund je prišel iz vode, ter se stresel. "Hvala" zasope. Stečeva naprej. Po pol ure teka prideva do jase. Izmučena, mokra in utrujena se vležem pod drevo. "Tu bova prenočila" Odloči Edgar.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
mogoče daj med dvema različnima govorima prazno vrstico.
Drugače pa je vsebinsko zgodba zanimiva in polna.
mogoče daj med dvema različnima govorima prazno vrstico.
Drugače pa je vsebinsko zgodba zanimiva in polna.
0
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
hvala za lepe misli! :heart_eyes::hugging::sparkling_heart: